Na vrhu na visoki ravni med Kitajsko in Evropsko unijo, ki je potekal v ponedeljek v Pekingu, je kitajski predsednik Xi Jinping evropske voditelje pozval k sprejemu „pravih strateških odločitev“. Srečanje, ki je zaznamovalo 50-letnico diplomatskih odnosov med obema stranema, je potekalo v znamenju nizkih pričakovanj in skrčenega dnevnega reda, potem ko so se napetosti v tednih pred dogodkom stopnjevale.
Na vrhu so se predsednik Xi, kitajski premier Li Qiang, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa dotaknili več ključnih vprašanj. Med glavnimi temami so bila trgovinska neravnovesja, omejen dostop do kitajskega trga in nadzor nad redkimi minerali.
Xi Jinping je po poročanju kitajske državne televizije CCTV poudaril, da bi morali kitajski in evropski voditelji okrepiti komunikacijo in zaupanje ter poglobiti sodelovanje. „Bolj resne in zapletene kot so mednarodne razmere, bolj morata Kitajska in EU okrepiti komunikacijo, izboljšati medsebojno zaupanje in poglobiti sodelovanje,“ naj bi dejal Xi von der Leyen in Costi.
Dodal je, da je treba sprejeti „prave strateške odločitve, ki bodo izpolnile pričakovanja ljudi“.
Tik pred začetkom vrha je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zavzela spravljivejši ton. V objavi na družbenem omrežju X je zapisala, da gre za priložnost za „nadaljnje izboljšanje in uravnoteženje našega odnosa“. Izrazila je tudi prepričanje, da je „obojestransko koristno sodelovanje mogoče“.
Na kitajski strani so mediji skušali umiriti retoriko. Državna tiskovna agencija Xinhua je v komentarju zapisala, da Kitajska ostaja „ključna partnerica“ Evropske unije in da je treba ohraniti poudarek na skupnih interesih, zlasti na področjih trgovine, podnebnih ukrepov in globalnega upravljanja. „Kitajska je ključni partner Evrope, ne sistemski tekmec,“ je poudarjeno v zapisu.
Stališče EU sicer ostaja, da Kitajska predstavlja hkrati partnerja, konkurenta in sistemskega tekmeca, kar določa evropsko strateško usmeritev do te azijske velesile.
Trgovinske napetosti in redke surovine
Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bila povezana z nadzorom Kitajske nad izvozom redkih zemeljskih mineralov, ki so ključnega pomena za evropsko industrijo, zlasti v avtomobilskem sektorju. Kitajska je aprila uvedla omejitve pri izvozu nekaterih teh surovin, kar je po navedbah Reutersa vplivalo na proizvodne linije v EU.
Kljub tem ukrepom so se po carinskih podatkih junijski izvozi kitajskih magnetov iz redkih zemelj v EU povečali za 245 odstotkov v primerjavi z majem in dosegli 1364 metričnih ton. A to je še vedno 35 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej.
Voditelji EU naj bi med drugim naslovili tudi vprašanja o domnevnih presežnih industrijskih zmogljivostih Kitajske, predvsem na področju električnih vozil, ter možnostih sodelovanja pri večstranskih trgovinskih okvirih.
V ozadju pogovorov s Kitajsko so potekala tudi prizadevanja EU za krepitev trgovinskih vezi z Združenimi državami Amerike. Po navedbah Reutersa je Unija z Washingtonom sklenila dogovor, s katerim se izogne uvedbi višjih carin na evropski izvoz. Namesto napovedane 30-odstotne carine, ki jo je zagrozil predsednik ZDA Donald Trump, naj bi dogovor predvidel 15-odstotno stopnjo.
Srečanje v Pekingu, ki je bilo prvotno načrtovano kot dvodnevni vrh, je bilo na zahtevo kitajske strani skrajšano na en dan. Ta poteza naj bi po ocenah poznavalcev odražala previdnost Pekinga glede samega formata in sporočilne moči dogodka.
Foto: Wikimedia/China News Service
