Kitajski ukrepi spodbudili rast azijskih delnic
Azijske delnice so v četrtek zrasle, predvsem zaradi skoka cen na kitajskih borzah, kar je bilo posledica zadnjih ukrepov Pekinga za stabilizacijo trga. Kitajska vlada je napovedala, da bo več sto milijard juanov novega kapitala iz državnih zavarovalnic preusmerila v delnice, kar kaže na zaskrbljenost glede upada vrednosti delnic.
Indeks modrih čipov CSI300 je v četrtek po odprtju zabeležil rast za 1,47 odstotka, medtem ko je indeks Shanghai Composite poskočil za 1,62 odstotka. Prav tako je hongkonški indeks Hang Seng pridobil več kot 1 odstotek. Alvin Tan, vodja azijske devizne strategije pri RBC Capital Markets, je poudaril, da je slab donos kitajskih delnic barometer gospodarskih težav države. Dodal je, da ameriške carine situacijo še poslabšujejo, saj Kitajska postaja vse bolj odvisna od neto izvoza za rast.
Vpliv Trumpovih načrtov na trge
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotne kazenske dajatve na kitajski uvoz, saj je Kitajsko obtožil pošiljanja fentanila v ZDA prek Mehike in Kanade, navaja Reuters. Kljub temu so vlagatelji na Wall Streetu ohranili optimizem, pri čemer je indeks S&P 500 dosegel rekordno vrednost znotraj dneva, zahvaljujoč močnim dobičkom Netflixa in dvigu tehnoloških delnic.
Na širšem azijsko-pacifiškem trgu se je MSCI-jev najširši indeks delnic zunaj Japonske povečal za 0,11 odstotka, kar je izničilo izgube iz prejšnjih obdobij. Japonski indeks Nikkei je prav tako zabeležil rast za 0,47 odstotka.
Načrti za vlaganje v umetno inteligenco
Pozornost so pritegnile tudi Trumpove napovedi o infrastrukturnih načrtih v vrednosti 500 milijard dolarjev, osredotočenih na umetno inteligenco. Med vlagatelji so odmevale novice o financiranju zasebnega sektorja, ki vključuje podjetja Oracle, OpenAI in SoftBank. Po poročanju medijev naj bi OpenAI in SoftBank vsak namenila 19 milijard dolarjev za skupno financiranje projekta. Kljub temu terminske pogodbe na ameriške in evropske delnice niso sledile optimizmu, saj so se znižale. Nasdaq je izgubil 0,24 odstotka, S&P 500 pa 0,11 odstotka. Terminske pogodbe EUROSTOXX 50 so prav tako padle za 0,15 odstotka.
Gibanje valut in surovin
Valutni trgi so ostali nestanovitni, predvsem zaradi napovedi carin. Ameriški dolar je v primerjavi s šestimi glavnimi valutami padel za 0,03 odstotka na 108,25. Evro je zrasel za 0,03 odstotka na 1,0412 dolarja, medtem ko je funt dosegel dvotedenski vrh pri 1,2317 dolarja. Kitajski juan je na kopenskem trgu znašal 7,2779 juana za dolar.
Cene nafte so se znižale zaradi negotovosti glede morebitnega vpliva carin na globalno gospodarsko rast in povpraševanje po energiji. Nafta Brent je padla za 0,16 odstotka na 78,87 dolarja za sod, ameriška nafta pa za 0,15 odstotka na 75,32 dolarja za sod. Cena zlata je ostala stabilna pri 2.754,26 dolarja za unčo.
Portal24; Foto: Pexels
