Klakočar Zupančič: Novela zakona bo preprečila politične zlorabe
[Vir: MMC RTV SLO] – Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je dvakrat prestal glasovanje v državnem zboru – prvič sredi julija in drugič po vetu državnega sveta v začetku septembra. A to še ni konec razprav. Opozicijska stranka SDS je namreč vložila pobudo za zakonodajni referendum o omenjeni noveli, ki so jo podprli z več kot 3000 podpisi. Zbiranje podpisov za podporo referendumu naj bi potekalo med 1. oktobrom in 4. novembrom.
Koalicijski poslanci so se hitro odzvali in v DZ vložili predlog sklepa o nedopustnosti referenduma, o čemer bodo na izredni seji glasovali danes. Predsednica DZ, Urška Klakočar Zupančič, upa, da bodo poslanci, ki jim je mar za pravno državo, glasovali za sklep o nedopustnosti referenduma. Po njenem mnenju je novela zakona ključna za vzpostavitev ustavne skladnosti in pravne varnosti.
“Ko bo novela zakona o parlamentarni preiskavi stopila v veljavo, bomo v Sloveniji doživeli preporod pravne države,” je izjavila Klakočar Zupančič.
Ključne spremembe v noveli
Eden ključnih elementov novele zakona je uvedba mehanizma, po katerem lahko več predlagateljev zahteva presojo skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakoni s strani ustavnega sodišča. To mora nato odločiti absolutno prednostno, najkasneje v 60 dneh. V tem obdobju DZ ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi neskladnost, se postopek preiskave zaključi.
Opozicija sicer trdi, da želi koalicija s to novelo preprečiti parlamentarne preiskave, še posebej preiskavo o slovenski energetiki. Opozicijska SDS in NSi sta celo vložili kazensko ovadbo proti Klakočar Zupančič zaradi suma zlorabe uradnega položaja in kršenja ustave, saj ni sklicala izredne seje, na kateri bi ustanovili preiskovalno komisijo za preiskavo energetike.
Odprava protiustavnosti in ustavne odločbe
Klakočar Zupančič vztraja, da novela odpravlja protiustavnost, ki je bila ugotovljena že leta 2011. Takrat je ustavno sodišče odločilo, da mora DZ vzpostaviti mehanizme za preprečevanje zlorab v postopkih parlamentarnih preiskav, zlasti pri imenovanju članov in predsednika preiskovalnih komisij. DZ v preteklem desetletju te protiustavnosti ni odpravil, novela pa naj bi to končno storila.
“Ustavno sodišče je že leta 2011 naložilo DZ-ju, da vzpostavi mehanizem za preprečevanje zlorab, ki se nanašajo na imenovanje članov in predsednikov preiskovalnih komisij, saj lahko to povsem onemogoči delovanje preiskovalne komisije,” je pojasnila Klakočar Zupančič.
Poleg tega je ustavno sodišče z odločbama iz leta 2021 opozorilo, da poslanci ne smejo segati na področje sodne in tožilske veje oblasti. Te odločbe so nastale zaradi zlorab v zadevi Kangler, kjer je parlamentarna preiskava posegla na področje sodne neodvisnosti in pristojnosti državnega tožilstva.
Politični ali pravni vidik?
Nasprotniki novele trdijo, da gre pri predlogu o nedopustnosti referenduma za politično potezo, s katero naj bi Gibanje Svoboda branilo svoje interese. Vendar Klakočar Zupančič zavrača te očitke in poudarja, da gre za pravno, ne politično vprašanje.
“Kakršno koli vpletanje politike je nekorektno in ni prav. Gre za varstvo ustavnih načel in zagotavljanje, da parlamentarna preiskava izpolnjuje svoj osnovni namen – ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij,” je dejala predsednica DZ-ja.
Prav tako meni, da novela ne le preprečuje zlorabe postopkov, temveč tudi varuje pravice posameznikov, ki se znajdejo v parlamentarni preiskavi, predvsem preiskovancev.
Zaščita pravne države in ustave
Na vprašanje, zakaj novela ni bila sprejeta že prej, Klakočar Zupančič pojasnjuje, da so vse tri ustavne odločbe, ki jih novela naslavlja, nastale na pobudo trenutne opozicije, predvsem SDS-a. Stranka SDS, z Jožetom Tankom kot prvopodpisanim, je podala prvo zahtevo na ustavno sodišče.
“Novela zakona o parlamentarni preiskavi parlamentarno preiskavo postavlja na mesto, kjer bi morala biti že od vsega začetka – v ustavne okvire, spoštuje ustavna načela in preprečuje zlorabe,” je prepričana Klakočar Zupančič.
Portal24; Foto: Klara Gojčič/Državni zbor