Predaja letnega poročila

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je danes poročilo tradicionalno predal predsednici DZ-ja. Iz poročila izhaja, da je področje dela in zaposlovanja še vedno tisto, na katerem pri zagovorniku dobijo največ pritožb in prijav primerov diskriminacije. Pogosta so tudi vprašanja, povezana s socialno varnostjo in zdravstvenim sistemom, je po srečanju dejal Lobnik. Osebne okoliščine, ki so vzrok neenakopravnosti in ki izključujejo, so pogosto še vedno invalidnost, narodnost, starost in spol.

Kaj meni Lobnik

Na sistemski ravni smo po Lobnikovem mnenju pri vprašanju enakosti še vedno pred velikimi izzivi. Predvsem pri vprašanju sobivanja z romsko skupnostjo in nizko izobraženostjo v njej.
“Ali lahko ustvarimo svet, kjer bodo otroci lahko dokončali osnovno šolo in v katerem bo zaposlovanje bolj dosegljivo,” se sprašuje. Po izkušnjah drugih držav se to lahko doseže s součinkovanjem različnih politik in resorjev, zadaj pa mora biti jasna politična volja.
Lani so pri zagovorniku načela enakosti več kot 400 posameznikom nudili preko 1700 ur svetovanja. Ob tem pregledujejo obstoječe zakone in predpise, če so prav ti vir neenakopravnih obravnav.

V zvezi s tem bo zagovornik pripravil pregled izdanih priporočil prejšnjim mandatom DZ-ja, ki še niso bila uresničena. “Zato da se lahko na začetku naredi pregled in načrt, kaj nam kot družbi v preteklih letih ni uspelo narediti za korak naprej. In bi mogoče zdaj lahko,” pravi Lobnik.

Kako na to gleda Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič to idejo pozdravlja. Dodala je, da se bo osebno zavzemala za to, da bomo v Sloveniji izkoreninili diskriminacijo. Obljublja, da se bo potrudila, da bo njuno sodelovanje tvorno, ne samo na sistemski ravni ali na področju zakonodaje, ampak tudi z zgledom.

“Da bodo ljudje odprli svoja srca in videli, da je svet lep, da so ljudje v temelju dobri in da smo med seboj enaki in da si vsi želimo istih stvari,” je dejala. To je po njenem mnenju mogoče z medsebojnim sprejemanjem ne glede na osebne karakteristike. “Obstaja politična volja, da na tem področju naredimo ne samo nekaj korakov, ampak veliko,” pravi Klakočar Zupančič. To, da se ljudje počutijo prizadete, diskriminirane zaradi osebnih okoliščin, kot so spol, vera, narodnost, rasa in podobno, po njenem mnenju ne spadajo v 21. stoletje. “Ljudje smo vsi enaki in to je nekaj, kar mora biti vrojeno v nas,” pravi in dodaja, da bo tudi s svojim zgledom odpirala oči.

Vir: MMC RTV Slovenija

Vir fotografije: DZ/Matija Sušnik

By A.K.

Komentar: