Klakočar Zupančič pozvala ustavnega sodnika Jakliča k odstopu

Klemen Jaklič [Foto: STA]

Klakočar Zupančič pozvala ustavnega sodnika Jakliča k odstopu

Ustavni sodnik Klemen Jaklič, imenovan na svoje mesto marca 2017, se sooča z očitki o nezdružljivosti svoje funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki jo je kot samostojni podjetnik izvajal še po imenovanju. Po zakonu o ustavnem sodišču, mora ustavni sodnik prenehati s pridobitno dejavnostjo najpozneje tri mesece po imenovanju, v nasprotnem primeru mu funkcija ustavnega sodnika preneha. Kljub temu je Jaklič decembra 2017 registriral status samostojnega podjetnika, ki ga je zaprl šele v začetku aprila letos, poroča Delo.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je pred svojim nastopom prav tako delovala v sodniških vrstah, je Jakliča pozvala k takojšnjemu odstopu. “Zakon je jasen. Pridobitna dejavnost je nezdružljiva s funkcijo sodnika in pričakujem, da bo ustavni sodnik nemudoma ponudil svoj odstop,” je izjavila Klakočar Zupančič, kot navaja Delo.

Dodala je, da bo zadevo nemudoma posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), kjer naj se o njej izrečejo. “Integriteta ustavnega sodišča mora biti na najvišji ravni. Nad ustavnim sodiščem je samo modro nebo,” je poudarila predsednica državnega zbora, ki verjame v resnost kršitev, ki morda segajo celo do obhoda zakona o ustavnem sodišču, po navajanju časnika Delo.

KPK je že prejela prijavo, ki se nanaša na Jakličev status samostojnega podjetnika, in bo v prihajajočih dneh opravila predhodni preizkus za ugotovitev pristojnosti za obravnavanje očitkov. Iz KPK so pojasnili, da določbe drugih zakonov, vključno z ustavo in zakoni o ustavnem sodišču ter sodniški službi, ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, zato na KPK niso neposredno pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij sodnikov, kot je navedeno v časniku Delo.

Nezdružljivost sodniške funkcije z drugimi funkcijami v državnih organih

Vrhovno sodišče se je v odločbi, objavljeni 25. oktobra 2022, jasno opredelilo do nezdružljivosti sodniške funkcije s statusom samostojnega podjetnika (s.p.). Odločba poudarja, da sodnik ne sme opravljati nobene dejavnosti kot s.p., tudi če so to dejavnosti, ki jih zakon sicer dopušča, kot so pedagoške, znanstvene, publicistične ali raziskovalne. “Pridobitni interes in neodvisno opravljanje sodniške funkcije se izključujeta, kar nasprotuje 125. členu Ustave o sodniški neodvisnosti, ki je temelj vladavine prava in ključna vrednota demokratične pravne ureditve,” navaja vrhovno sodišče.

Poudarjena je tudi nezdružljivost sodniške funkcije z drugimi funkcijami v državnih organih, organih lokalne samouprave in političnih strankah, kot določa 133. člen Ustave. Zaradi teh pravil so predlogi dogovorov o ureditvi plač funkcionarjev sodne in ustavne oblasti vsebovali predlog za 10-odstotni dodatek k plačam, kar pa julija lani ni bilo realizirano.

Glede ustavnih sodnikov, zakon o ustavnem sodišču dovoljuje 20-odstotno zaposlitev za dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca ob potrebnem soglasju predsednika ustavnega sodišča. Kot navaja Mladina, ima takšno soglasje šest sodnikov, Klemna Jakliča ni med njimi, zaključuje Delo.

[Vir: Delo]; Portal24; Foto: STA