Kljub nasprotovanju: EU sprejela kontroverzni zakon o obnovi narave
Večina držav članic EU je v ponedeljek, 17. junija, med zasedanjem Sveta v Luksemburgu, dala končno zeleno luč zakonu o obnovi narave. Ta poteza predstavlja zadnji korak za enega najbolj kontroverznih dokumentov zelenega dogovora.
Odobritev zakona je omogočila sprememba stališča Avstrije v zadnjem trenutku, ki jo je v nedeljo objavila dunajska ministrica za okolje Leonore Gewessler. Slovaška, ki je prej izražala dvome o predlogu, je med ključnim glasovanjem podprla besedilo. Slednje je sprejetje zakona omogočilo s tesno večino 20 držav, ki predstavljajo 66 odstotkov prebivalstva EU. Prag za odobritev s kvalificirano večino v Svetu je 65 odstotkov.
Države, kot so Italija, Švedska in Finska, so dolgo nasprotovale besedilu. Madžarska je svojo podporo zakonu odrekla marca, tik pred končnim glasovanjem. Poljska je kasneje nakazala, da predloga ne bo več podpirala.
Pogajalci EU iz Evropskega parlamenta in Sveta so novembra dosegli težko pričakovan dogovor o zakonodaji. V parlamentu se je zakonodaja soočila s precejšnjim nasprotovanjem desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki je izrazila zaskrbljenost glede vpliva na kmetijski sektor EU. Nasprotovanje so še dodatno spodbudili letošnji kmetijski protesti. Kljub uporu desnih poslancev je parlament februarja potrdil kompromisno besedilo, in sicer s 329 glasovi za in 275 proti.
Kaj prinaša nov zakon?
Pionirska uredba bo določila pravno zavezujoče cilje za obnovitev 20 odstotkov degradiranih kopenskih in morskih ekosistemov v EU do leta 2030 in vseh ekosistemov do leta 2050. Da bi dosegli te cilje, morajo države EU do leta 2030 vsaj 30 odstotkov habitatov, ki jih zajema zakonodaja, obnoviti iz slabega v dobro stanje – med njimi gozdove, travnike, mokrišča, reke in jezera. 90 odstotkov jih morajo urediti do leta 2050. Države članice morajo tudi zagotoviti, da se ta območja po obnovi ne bodo poslabšala.
Kljub strogim zahtevam pa je končno besedilo omililo številne zahteve za kmetijski sektor, zlasti z uvedbo „zasilne zavore“, kar pomeni, da se lahko cilji, ki vplivajo na kmetijstvo, začasno opustijo „v izjemnih okoliščinah“, ki ogrožajo prehransko varnost.
Zakon bo stopil v veljavo 20 dni po objavi v Uradnem listu EU.
[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Portal24
