Ključni poudarki slovenske dejavnosti v Varnostnem svetu OZN novembra 2024
Slovenija je v novembru, ko je Varnostnemu svetu Združenih narodov predsedovalo Združeno kraljestvo, aktivno sodelovala v številnih razpravah in procesih, ki so zaznamovali dogajanje v okviru mednarodnega sodelovanja. Med ključnimi pobudami je bila vloga Slovenije pri predlaganju dveh briefingov, in sicer o denuklearizaciji Severne Koreje ter lakoti v Gazi.
Eden od osrednjih dogodkov meseca je bil izid poročila Odbora za pregled lakote, ki je razkrilo alarmantno stanje prehranske varnosti na severu Gaze. Slovenija je v razpravah izpostavila odgovornost človeških dejavnikov za te razmere in pozvala k bolj učinkovitemu odzivu: “Lakota in katastrofalne razmere na severu Gaze so posledica človeških dejanj, ki jih je mogoče preprečiti. Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem ostaja osrednji steber humanitarnega odziva v Gazi, alternative zanjo ni.“
Na razpravi o razmerah na Bližnjem vzhodu je državni sekretar Marko Štucin obsodil stopnjevanje nasilja in pozval k takojšnjemu ukrepanju: “Preteklo leto je bilo obdobje bolečine in uničenja, ki ga v novejši zgodovini ne pomnimo. Varnostni svet mora zahtevati takojšnjo prekinitev ognja in dostop humanitarne pomoči.“
Slovenija je med izvoljenimi članicami Varnostnega sveta (E10) igrala ključno vlogo pri oblikovanju osnutka resolucije, ki je pozivala k trajnemu premirju in brezpogojni izpustitvi talcev. Resolucija, žal, zaradi veta ZDA ni bila sprejeta. Kljub temu je Slovenija skupaj z drugimi članicami izdala jasno izjavo: “Vojna v Gazi se mora končati takoj, brezpogojno in trajno. Humanitarna pomoč mora hitro in varno prispeti na celotno območje Gaze, obveznosti po mednarodnem pravu pa se morajo dosledno spoštovati.“
Poudarki na Ukrajini, Sudanu in Severni Koreji
Slovenija je ob 1000. dnevu vojne v Ukrajini znova izpostavila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in iskanja trajnega miru. Državni sekretar Štucin je delil svoje vtise z obiska Kijeva in Buče: “Z vsakim dnem neukrepanja se integriteta mednarodnega prava zmanjšuje. Potreben je pravičen in trajen mir, ki bo spoštoval suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.“
V Sudanu je Slovenija izrazila globoko obžalovanje nad vetom Rusije na predlog resolucije o zaščiti civilistov, kjer je poudarila: “Varnostni svet ne sme molčati ob tolikšnem nasilju in trpljenju sudanskega ljudstva, predvsem žensk in otrok.“
V povezavi z izstrelitvijo balistične rakete Severne Koreje je Slovenija opozorila na kršitve resolucij: “Dejanje Severne Koreje predstavlja resno grožnjo regionalni stabilnosti in mednarodnemu miru.“
Na področju Balkana je Slovenija znova izrazila podporo evropski perspektivi Bosne in Hercegovine ter opozorila na potrebo po sodelovanju pri reformah. Prav tako je bila aktivna pri razpravah o Haitiju, kjer je pozdravila okrepitev multinacionalne misije, in pri obnovi jemenskega sankcijskega režima.
Novembra je Varnostni svet odobril tudi obnovo mandatov misij, kot so MINUSCA, UNISFA in EUFOR-Althea, kar je še en dokaz o enotni zavezanosti mednarodne skupnosti k stabilnosti in varnosti.
Portal24; Foto: Wikimedia/Patrick Gruban, obrezan in zmanjšan vzorčenje Pine
