Ko Golob čez ramo vrže kar samega sebe
V politiki, tako kot v življenju, pride trenutek, ko se moraš odločiti. Ali boš nekoga zadržal ali pa ga boš odslovil tj. »vrgel čez ramo«, kot se je nekoč izrazil Robert Golob. Golob očitno ni preveč izbirčen pri tej metodi. Ni pomembno ali gre za posameznika ali za odločitve (beri: obljube). Njegova veščina metanja čez ramo se zdi brezmejna.
Ursula von der Leyen v Sloveniji
Obisk Ursule von der Leyen v Sloveniji, ko je obiskala Črno na Koroškem in nagovorila udeležence Blejskega strateškega foruma, naj bi bil priložnost tudi za slovesno potrditev kandidata za evropskega komisarja, Tomaža Vesela. A pustimo tokrat ob strani njen ogled popoplavne sanacije, kjer ima Golob pokazati bore malo. Prav tako pustimo ob strani vladni fijasko medsebojnega obračunavanja koalicijskih partnerjev okoli Blejskega strateškega foruma (povabilo nekdanji izraelski zunanji ministrici), kjer je nagovorila udeležence.
Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja
Golob je pred meseci, na pikniku Gibanja Svoboda na Zbiljah pri Ljubljani, prepričljivo oznanil Veselovo kandidaturo za evropskega komisarja. Zanimivo, da so bili takrat koalicijski partnerji o tem obveščeni kar iz časopisov. No ja, kako pa naj bodo drugače v državi, kjer se ključne politične odločitve dogajajo med srebanjem jutranje kave v ozkem krogu političnih somišljenikov. A glej ga zlomka – nekaj tednov kasneje se je ta zgodba končala s pravo golobjo akrobacijo. Po pogovoru z Ursulo von der Leyen se je Tomaž Vesel odločil, da mu življenje evropskega komisarja preprosto ne diši več. Baje je šlo za razhajanja v pogledih na sestavo prihodnje komisije.
Seveda, če verjamemo tej pravljici. V resnici je von der Leyen le na glas povedala, kar ves čas vemo. Da mora kandidat za tako pomembno funkcijo imeti nekaj več kot le lokalno medijsko spolirano ime in nekaj let službovanja v računskem sodišču. Da si ona želi ženske kandidatke. Da ne odstopa od svoje agende, ki soustvarja globalno prebujensko (angl. woke) agendo. In ne nazadnje, da je Slovenija politično dovolj šibka, da predsednica Evropske komisije izpelje svoj načrt.
Golobov modus operandi (način delovanja)
Golob je torej kandidiral človeka, ki očitno ni bil kvalificiran za to delo, potem pa je, kot je to v njegovem slogu, kandidata mirno vrgel čez ramo. A tokrat se zdi, da je pravzaprav on tisti, ki je pristal na tleh. “Fant od Tine” si je privoščil spektakularen politični fiasko. In kako to opravičuje? Seveda, z enotnostjo vlade! Ko mu gori pod ritjo, govori o enotnosti, ko pa gre vse po zlu, so krivi drugi. Golobova vlada oz. bolje – Golob in njegovi propagandisti -, se še naprej trudijo prikriti lastno nesposobnost z zamegljevanjem dejstev in prelaganjem odgovornosti.
Realnost
A realnost je jasna. Imamo predsednika vlade, ki se obnaša, kot da je na vrhu politične prehranske piramide, a se ob prvi resni preizkušnji znajde na tleh. Prvokategorniki evropske politike za malico pohrustajo politične lahkotneže, bleferje in prazne fraze. Slovenija pa ostaja s šibko vlado in še šibkejšimi odločevalci. Na koncu ne bo presenečenje, če bo tudi Golob, v svoji maniri metanja ljudi čez ramo, nekega dne tam pristal. Kdo ve, morda bo prav on naslednji, ki bo letel čez ramo. Če bo to, v vsesplošni ekonomski revščini, sploh še koga zanimalo.
