Ko visok IQ preseže meje: Prekomerna intelektualna razdražljivost
Posamezniki z inteligenčnim kvocientom (IQ) 130 ali več se pogosto srečujejo z edinstvenim pojavom, znanim kot intelektualna prekomerna razdražljivost. Gre za stanje, ko je njihova intelektualna radovednost tako intenzivna, da lahko včasih preseže zmogljivosti njihovih sicer izjemno sposobnih možganov. Ta pojav ni omejen le na odrasle – opazimo ga lahko tudi pri nadarjenih otrocih, študentih ali drugih pametnih posameznikih, ki se znajdejo v vrtincu neustavljive želje po znanju.
Intelektualna prekomerna razdražljivost je le ena od petih intenzivnosti, ki jih je v svojih raziskavah prepoznal poljski psiholog Kazimierz Dabrowski (1902–1980), piše Psychology Today. Njegovo delo je osvetlilo, kako se nadarjeni posamezniki spopadajo z različnimi oblikami prekomerne razdražljivosti – čustveno, domišljijsko, intelektualno, psihomotorično in čutno.
Dabrowski je ugotovil, da imajo ljudje z visokim IQ pogosto vsaj eno od teh intenzivnosti, večina pa jih izkazuje od dve do pet, pri čemer se posamezne oblike razlikujejo po izrazitosti. Intelektualna prekomerna razdražljivost, ki jo obravnavamo tukaj, je še posebej zanimiva, saj odraža notranjo potrebo po razumevanju sveta na globlji ravni. Gre za stanje, ki lahko prinaša tako izjemne dosežke kot določene izzive, saj posameznika nenehno žene k raziskovanju, analizi in povezovanju informacij.
Kako prepoznati in podpreti intelektualno nadarjene?
Za posameznike z intelektualno prekomerno razdražljivostjo so značilne lastnosti, kot so globoko in neodvisno razmišljanje, izjemno aktiven um, velika pozornost do podrobnosti, strast do učenja, močna koncentracija, dober vizualni spomin in neustavljiva radovednost. Vendar pa ni nujno, da posameznik izkazuje vse te značilnosti, da bi ga opredelili kot intelektualno prerazdražljivega. Nekateri so na primer izjemno radovedni, a manj opazni, drugi pa imajo neverjetno sposobnost osredotočanja, a njihov vizualni spomin ni tako izrazit. Prav ta raznolikost kaže, kako kompleksna je lahko nadarjenost.
Starši in učitelji imajo ključno vlogo pri podpori mladim z intelektualno prekomerno razdražljivostjo. Eden od pristopov je usmerjanje otrok k raznolikim načinom iskanja odgovorov – na primer učenje, kako oceniti verodostojnost virov ali navzkrižno preverjati informacije. Prav tako je koristno prilagajanje nalog, da omogočajo poglobljeno raziskovanje tem, ki jih zanimajo. Namesto površinskega vprašanja, kot je “Katere države imajo nizko pričakovano življenjsko dobo?”, lahko učitelj predlaga kompleksnejše: “Zakaj se nekatere države soočajo s tem izzivom?” Takšna vprašanja spodbujajo kritično razmišljanje in zadovoljujejo njihovo potrebo po globljem razumevanju.
Poleg tega je pomembno paziti na znake čustvenih težav, kot je depresija, saj se nadarjeni posamezniki zaradi svoje občutljivosti in zavedanja svetovnih problemov lahko hitro znajdejo v stiski. Vključevanje v aktivnosti, kot je organizacija šolske reciklažne akcije, lahko pomaga ublažiti občutek nemoči. Hkrati je treba spodbujati ponižnost in miselnost rasti, saj so razdražljivi posamezniki včasih nagnjeni k pretirani samozavesti. S pravimi strategijami lahko ti mladi ne le obvladajo svojo intenzivnost, temveč jo tudi usmerijo v dolgoročni uspeh, ki koristi njim in družbi.
Portal24; Foto: Pixabay /pasja1000
