Koalicija po vrhu napovedala številne reforme
Vladna koalicija je po vrhu na Brdu pri Kranju napovedala številne reforme. Premier Robert Golob, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in minister za delo Luka Mesec so po srečanju članov vlade s poslanci koalicije stopili tudi pred kamere.
Predsednik vlade je dejal, da so pri obeh delovali po sistemu najprej analiza, potem prioritete in časovnica.
“Enotnega sistema javnih plač pri nas že dolgo več ni,” je dejal Golob.
Sklepi, ki so bili potrjeni, so, da bo spodnji del lestvice naslovljen najprej in da je nedopustno, da je spodnji del lestvice pod minimalno plačo.
“Reformo plač v javnem sektorju začnemo na spodnjem delu lestvice, iskali bomo skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. Iskali bomo način, kako se bodo plače usklajevale skozi leta, na enak način, kot se usklajujejo minimalne plače, pokojnine in socialni transferji. Iskali bomo skupno osnovo, na podlagi katere se usklajujejo vse štiri.”
Robert GolobNe spreglejte
Rešitve bodo iskali v panogah
Premier pravi, da rešitev ne bodo iskali v enem stebru, temveč v več panogah. Iskali bomo načine, kako naj vsaka panoga ureja plače znotraj panoge, da uredijo nesorazmerja.
“Naredili bomo vse, da se ta pajkova mreža v celoti odpravi,” je dejal premier. Razkril je še, da se spreminja razmerje med najnižjo in najvišjo plačo, ki se poveča na ena proti sedem. Zdaj je razmerje med minimalno plačo in plačo v najvišjem, 65. plačnem razredu 1 proti 4,7.
Po neuradnih podatkih N1 naj bi vlada razmišljala, da najnižja plača v javnem sektorju ne bi bila minimalna plača, temveč bi znašala 60 odstotkov povprečne plače v državi. 60 odstotkov od povprečne bruto plače, ki trenutno znaša 2.244 evrov ali 1.480 neto. Torej 1.346 evrov bruto oziroma 900 evrov neto mesečno.
In kdaj bi lahko prišlo do sprememb? Golob napoveduje, da bi dogovor o odpravi plačnih anomalij lahko dosegli do aprila, za širšo reformo pa je potrebnega več časa
vir Foto: zajem zaslona
