“Koalicija voljnih” vztraja pri sankcijah proti Rusiji
Pariški vrh evropskih voditeljev je v četrtek, 27. marca 2025, prinesel jasno sporočilo: sankcije proti Rusiji ostajajo v veljavi, saj zdaj “ni pravi čas” za njihovo odpravo. Srečanje, ki so se ga udeležili voditelji več kot dveh ducatov držav, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, generalni sekretar Nata Mark Rutte ter predstavniki Evropske komisije in sveta, je potrdilo nadaljnjo podporo Ukrajini v triletnem konfliktu z Rusijo. Kljub enotnosti glede sankcij pa so se med voditelji pojavila razhajanja o francosko-britanskem predlogu za “pomiritvene sile”, ki bi pomagale zagotoviti prekinitev ognja.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po vrhu poudaril, da so se voditelji soglasno strinjali, da sankcij proti Rusiji ne bi smeli omiliti, dokler v Ukrajini ne bo vzpostavljen trajen mir. “Ukrajina je pokazala pogum z brezpogojno 30-dnevno prekinitvijo ognja, a Rusija na to ni odgovorila,” je dejal Macron. Namesto tega je Moskva postavila nove pogoje za omejeno prekinitev ognja, kar je po mnenju voditeljev znak, da ruski predsednik Vladimir Putin ne išče resnega dialoga, piše The Guardian.
Britanski premier Keir Starmer je dodal, da je med voditelji “popolna jasnost” o pomenu ohranitve sankcij, in poudaril, da se razpravlja celo o njihovem zaostrovanju. “Povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo je ključno, da jo prisilimo k pogajanjem,” je dejal Starmer na britanskem veleposlaništvu v Parizu.
Nemški kancler Olaf Scholz je prav tako opozoril, da bi bila odprava sankcij velika napaka, saj mir še zdaleč ni dosežen. Zelenski je bil še ostrejši, saj je dejal, da Rusija “noče miru”, temveč želi razdeliti Evropo in ZDA. “Potrebujemo več sankcijskih paketov, ne pa odpravo obstoječih,” je poudaril ukrajinski predsednik, ki je obenem pozval ZDA, naj se odzovejo na ruske napade na ukrajinske energetske cilje.
Francosko-britanski načrt za “pomiritvene sile” brez soglasja
Eden od spornih predlogov na vrhu je bil francosko-britanski načrt za napotitev “pomiritvenih sil” v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Macron je priznal, da predlog, ki ga podpira Ukrajina, ni dobil splošne podpore med članicami koalicije. “Ne potrebujemo soglasja za to,” je dejal in napovedal, da bo anglo-francoska delegacija kmalu odpotovala v Ukrajino, da bi preučila tamkajšnje potrebe. Po njegovih besedah je več evropskih držav pripravljenih poslati vojake, a nekatere nimajo zmogljivosti ali pa se zaradi političnih razmer temu upirajo.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je jasno zavrnila možnost pošiljanja italijanskih vojakov, poudarila pa je pomen sodelovanja z ZDA. Macron je dodal, da bi lahko pomiritvene sile, nameščene stran od frontnih črt, nudile strateško podporo in bile del širšega varnostnega jamstva za Ukrajino. Poleg tega bi pomagale pri krepitvi ukrajinske vojske za prihodnost.
Podpora Ukrajini in prihodnji koraki
Srečanje je bilo tretje v okviru “koalicije voljnih”, ki jo vodita Francija in Združeno kraljestvo, in je bilo sklicano tudi zaradi skrbi, da bi administracija Donalda Trumpa lahko omilila sankcije proti Rusiji v zameno za delno premirje. Starmer je poudaril, da Putin ne kaže resne pripravljenosti za pogajanja, temveč “igra igre in zavlačuje”. Zelenskij je medtem izrazil zaskrbljenost nad pomanjkanjem konkretnih odgovorov glede vloge morebitnih evropskih sil v Ukrajini.
Kljub razhajanjem je vrh prinesel napredek pri usklajevanju vojaške pomoči. Britanski, francoski in nemški poveljniki bodo kmalu obiskali Kijev, da bi načrtovali nadaljnjo podporo ukrajinski vojski. Starmer je dejal, da je srečanje okrepilo namero in število zaveznic, a ni mogel natančno povedati, koliko držav je pripravljenih poslati vojake. “Napredek se mora pokazati v dneh in tednih, ne mesecih,” je zaključil.
Pariški vrh je tako potrdil enotnost Evrope pri podpori Ukrajini in sankcijah proti Rusiji, a vprašanja o izvedbi konkretnih ukrepov, kot so pomiritvene sile, ostajajo odprta. Medtem ko se pritisk na Moskvo stopnjuje, Ukrajina pričakuje še odločnejšo pomoč svojih zaveznic.
Portal24; Foto: Pexels
