V Københavnu se je danes, 13. maja 2025 začel dvodnevni Københavnski vrh o demokraciji 2025, ki letos nosi naslov In Defence of Democracy (Demokraciji v bran). Osrednja tema vrha je nujnost krepitve evropske varnosti in demokracije v času, ko se globalni izzivi, kot so avtoritarni režimi in geopolitične napetosti, stopnjujejo.
Udeleženci, med katerimi so vidni politični voditelji, strokovnjaki in aktivisti, poudarjajo, da mora Evropa po desetletjih zanašanja na zunanje partnerje, zlasti ZDA, prevzeti večjo odgovornost za lastno obrambo in ohranjanje demokratičnih vrednot.
Vrh, ki ga organizira Zveza demokracij (Alliance of Democracies), je že v uvodnih nagovorih postregel z jasnimi sporočili. Nekdanji generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, gostitelj dogodka, je v svojem govoru izpostavil, da morajo demokratične države okrepiti svojo »intelektualno, moralno in vojaško« moč v boju proti diktaturam. »Mir je dragocen, svoboda pa neprecenljiva,« je dejal na vrhu in pozval k takojšnjemu ukrepanju, saj po njegovem mnenju odlašanje do leta 2030 ali 2035 ni več sprejemljivo.
Pozivi k povečanju obrambnih izdatkov
Eden od osrednjih poudarkov vrha je bila potreba po znatnem povečanju obrambnih izdatkov evropskih držav. Rasmussen je predlagal, da bi morale države članice Nata svoje obrambne proračune dvigniti na štiri odstotke BDP, kar je precej nad trenutnim ciljem zveze, ki znaša dva odstotka.
Tudi nekdanji britanski premier David Cameron, ki se je vrha udeležil skupaj z Rasmussenom, je prav tako opozoril, da Evropa ne sme opustiti sodelovanja z ZDA, a mora hkrati okrepiti lastne zmogljivosti. Cameron je poudaril, da bi morebitno poslabšanje odnosov čez Atlantik zahtevalo od Evrope hitrejše in odločnejše ukrepe na področju obrambe.
Poleg varnostnih vprašanj je vrh naslovil tudi širše izzive, povezane z ohranjanjem demokracije. Podpredsednica Evropske komisije Kaja Kallas je v svojem govoru poudarila, da demokracija ni samoumevna, temveč je »vsakodnevna izbira«.
Voditelje in državljane je Kallas pozvala naj se aktivno borijo za njeno ohranitev, saj je po njenih besedah ogrožena tako od zunaj kot od znotraj. Kallas je izpostavila pomen enotnosti in odpornosti demokratičnih družb v času, ko se soočajo z dezinformacijami, populizmom in zunanjimi pritiski.
Njene besede so odmevale med udeleženci, ki so se strinjali, da mora Evropa okrepiti ne le svoje vojaške zmogljivosti, temveč tudi institucionalne in družbene mehanizme za zaščito demokratičnih vrednot. Razprave so se dotaknile tudi vloge civilne družbe, ki ima po mnenju govorcev ključno vlogo pri krepitvi zaupanja v demokratične procese.
Gospodarstvo na vojni osnovi
Pomemben del razprav na vrhu bo posvečen tudi gospodarskim vidikom obrambe demokracije. Rasmussen je v svojem nagovoru pozval k pripravi evropskih gospodarstev na »vojno stanje«, kar vključuje hitrejšo mobilizacijo virov za obrambne namene. Ta predlog je sprožil razprave o tem, kako uskladiti gospodarsko stabilnost z zahtevami po povečanih obrambnih izdatkih, zlasti v času, ko se številne evropske države soočajo z inflacijo in energetskimi izzivi.
Udeleženci vrha se strinjajo, da je svoboda povezana s stroški, ki jih ni mogoče ignorirati. Poudarjajo, da je nedejavnost v tem trenutku nesprejemljiva, saj bi lahko imela dolgoročne posledice za varnost in stabilnost Evrope. Razprave se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh, saj vrh obljublja nadaljnje poglobljene analize in predloge za krepitev demokratičnih sistemov.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay
