Zemlja je v svoji zgodovini doživela več obdobij ekstremnih podnebnih sprememb, med katerimi so ledene dobe pustile pomemben pečat. Te dolgotrajne faze nizkih temperatur so oblikovale površje planeta in vplivale na razvoj življenja. Vprašanje, koliko ledenih dob je bilo in ali bi lahko človeštvo preživelo novo, odpira vpogled v geološko zgodovino in prilagodljivost naše vrste.
Po podatkih znanstvenih raziskav je Zemlja doživela vsaj pet velikih ledenih dob, ki so trajale od milijonov do desetin milijonov let. Prva, znana kot huronska ledena doba, se je začela pred približno 2,4 milijarde let in trajala okoli 300 milijonov let.
Najnovejša, kvartarna ledena doba, se je začela pred približno 2,6 milijona let in tehnično še vedno traja, saj sta ledeni kapi na Antarktiki in Grenlandiji še prisotni. V tem obdobju se izmenjujejo hladnejša glacialna in toplejša medledena obdobja, pri čemer smo trenutno v medledenem obdobju, imenovanem holocen, ki se je začelo pred približno 11.700 leti.
Podatki iz ledenih vrtin na Antarktiki in Grenlandiji kažejo, da se ledene dobe v zadnjem milijonu let pojavljajo v ciklih približno 100.000 let, kar je povezano z Milankovićevimi cikli – spremembami v Zemljini orbiti in nagibu osi.
Kako so ljudje preživeli zadnjo ledeno dobo?
Homo sapiens se je pojavil pred približno 300.000 leti v Afriki, kar pomeni, da so naši predniki preživeli vsaj dve ledeni dobi, vključno z zadnjo glacialno fazo, ki je dosegla vrhunec pred približno 24.000 do 21.000 leti.
V tem času so obsežne ledene plošče pokrivale dele Severne Amerike, Evrope in Azije, morska gladina je bila do 120 metrov nižja, kar je omogočilo migracije prek kopenskih mostov, kot je bil Beringov preliv. Arheološki dokazi, kot so fosilizirane stopinje v narodnem parku White Sands v Novi Mehiki, kažejo, da so ljudje živeli v Severni Ameriki že pred 23.000 leti, v času najhujšega mraza.
Prilagodljivost je bila ključna: ljudje so gradili zavetišča iz kamna in živalskih kož, uporabljali ogenj za ogrevanje in razvili topla oblačila. Izum igle pred približno 30.000 leti je omogočil šivanje tesno prilegajočih se oblačil, kar je bistveno izboljšalo zaščito pred mrazom.
Zakaj so preživeli le Homo sapiens?
Med zadnjo ledeno dobo so izumrle druge človeške vrste, kot so neandertalci in denisovanci, medtem ko je Homo sapiens ne le preživel, temveč se razširil po svetu. Raziskave, objavljene na spletni strani Discover Magazine, poudarjajo, da so bile ključne prednosti naših prednikov sposobnost komunikacije, socialna povezanost in izdelava naprednih orodij.
Jezik je omogočal prenos znanja o okolju, kot so selitve živali ali užitne rastline, medtem ko so simbolne dejavnosti, kot so obredi in umetnost, krepile skupnostne vezi. Poleg tega so ljudje razvili sofisticirana orodja, kot je burin, ki je omogočal izdelavo lahkih in natančnih sulic.
Po mnenju strokovnjakov, kot je Brian Fagan, je bila sposobnost načrtovanja in prilagajanja različnim okoljem tisto, kar je Homo sapiens ločilo od drugih homininov, ki so bili manj prilagodljivi ali niso imeli tako razvitih socialnih mrež.
Znanstveniki opozarjajo, da bi prihodnja ledena doba lahko imela resne posledice za sodobno civilizacijo, saj bi zmanjšala obdelovalne površine in spremenila obalne črte. Vendar pa antropogene emisije ogljikovega dioksida trenutno zavirajo naravni cikel ledenih dob, kar pomeni, da se naslednja glacialna faza morda ne bo začela še več deset tisoč let.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay/Pexels
