Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je nacionalnim varnostnim silam ukazal, naj prekinejo sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi agencijami, dokler Washington ne preneha z napadi na gliserje, za katere ZDA sumijo, da prevažajo mamila. Odločitev predstavlja najresnejši razkol v odnosih med državama po več desetletjih tesnega sodelovanja v boju proti trgovini z drogami.
V objavi na družbenem omrežju X je Petro zapisal, da morajo kolumbijske oborožene sile nemudoma prekiniti „komunikacijo in druge sporazume z ameriškimi varnostnimi organi“, poroča Euronews. Po njegovih besedah je treba boj proti mamilarskim mrežam voditi ob spoštovanju človekovih pravic prebivalcev Karibov.
Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih o ameriških napadih v mednarodnih vodah, v katerih je bilo po podatkih administracije predsednika Donalda Trumpa od avgusta ubitih najmanj 75 ljudi. Kritiki so opozorili, da gre za samovoljne in izvensodne ukrepe, ki naj bi prizadeli tudi civiliste iz Kolumbije in sosednjih držav.
Napadi začeli v južnem Karibskem morju blizu obal Venezuele, v zadnjih tednih pa so se razširili v vzhodni Pacifik, kjer ameriške sile ciljajo na ladje ob obalah Mehike. Petro je pozval k preiskavi ameriškega predsednika zaradi domnevnih vojnih zločinov, saj naj bi napadi prizadeli državljane več držav, med njimi Venezuele, Ekvadorja, Kolumbije ter Trinidada in Tobaga.
Trumpova administracija uvedla sankcije proti Petru
Ameriška vlada je oktobra uvedla finančne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku in članom njegove družine zaradi obtožb o vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Finančni minister Scott Bessent je ob uvedbi ukrepov izjavil, da je Petro „dovolil razcvet mamilarskih kartelov in ni hotel ustaviti te dejavnosti“. Kot navaja Euronews je dodal je, da predsednik Trump „sprejema odločne ukrepe za zaščito ameriških državljanov“.
Petro, levičarski voditelj, že dolgo kritizira ameriški pristop k boju proti drogam. Po njegovem mnenju Washington preveč pozornosti posveča manjšim pridelovalcem koke, namesto da bi se osredotočil na mreže, ki stojijo za pranjem denarja in organizacijo trgovine z mamili. V nedeljo je na vrhu voditeljev Latinske Amerike in Evropske unije v Bogoti dejal, da je med žrtvami ameriških napadov tudi kolumbijski ribič. „Morda je nosil ribe ali kokain, a ni bil obsojen na smrt,“ je dejal.
Trumpova administracija je v zadnjih tednih okrepila pomorsko navzočnost v južnem Karibskem morju. V regijo so napotili osem vojnih ladij, podmornico, lovce in enote marincev. Uradno naj bi bil cilj teh ukrepov omejevanje trgovine z drogami, vendar so po navedbah tujih analitikov v Washingtonu padale tudi izjave o morebitnih napadih na cilje v Venezueli.
Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v torek sporočil, da bo vojska sprožila vajo za zaščito zračnega prostora države. Pojasnil je, da bodo v operacijo vključeni vojaki, civilna milica, policisti in pripadniki vladajoče stranke. Svoj govor je podal ob raketnem sistemu zemlja–zrak v vojaški bazi v Caracasu, kjer pa po navedbah lokalnih medijev večjih vojaških aktivnosti ni bilo zaznati.
Foto: Wikimedia/Samantha Power, USAID
