Pravosodni ministri držav članic EU so v današnji razpravi o nedavni uvedbi ameriških sankcij proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), vključno s Slovenko Beti Hohler, izrazili podporo sodišču. Kot je povedal pristojni evropski komisar Michael McGrath, bo Bruselj preučil vse možne ukrepe za zaščito uslužbencev ICC.
“Iz razprave je bilo razvidno, da je podpora delu ICC močna. Komisija bo torej še naprej spremljala razmere, zagotavljala podporo ICC in preučila vse možne ukrepe za zaščito dela ICC in njegovega osebja v prihodnjem obdobju,” je o današnji razpravi na pobudo Slovenije o uvedbi sankcij ZDA proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča povedal komisar za pravosodje.
Državni sekretar na slovenskem pravosodnem ministrstvu Milan Brglez pa je medtem poudaril, da so v razpravi “prišli do širokega soglasja” glede nujnega skupnega ukrepanja za zaščito sodišča, obsodbe sankcij in tudi potrebe po preučitvi možnosti, kako bi lahko Bruselj s t. i. aktom EU o blokiranju prispeval k delovanju ICC.
Poljski pravosodni minister Adam Bodnar je sicer pojasnil, da Svet EU v sestavi ministrov za pravosodje ni pristojen za sprejemanje odločitev glede akta o blokiranju, ki je namenjen zaščiti državljanov unije pred ukrepi tretjih držav.
Se je pa zahvalil Brglezu, da je odprl to temo. Nekateri ministri, ki so sodelovali v razpravi, so po njegovih besedah spregovorili o možnih pravnih rešitvah, drugi pa so izrazili predvsem solidarnost.
Pravosodni ministri so o tej temi razpravljali, potem ko je Washington pred tednom zaradi “delovanja proti ZDA in Izraelu” uvedel sankcije proti štirim sodnicam ICC, vključno s Slovenko Beti Hohler, ki je edina državljanka unije med njimi. Med drugim so jim blokirali morebitno premoženje in poslovanje v ZDA.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je že takoj po uvedbi sankcij napovedala, da bo Slovenija predlagala aktivacijo evropske zakonodaje za zaščito državljanov EU pred sankcijami tretjih držav. Ta zaščita v primeru sankcij proti Hohler trenutno ne velja, saj pravna podlaga ZDA za sankcije proti ICC ni vključena v prilogo akta.
To lahko spremeni Evropska komisija s sprejetjem delegiranega akta. Ta začne veljati, če niti Evropski parlament niti Svet EU v roku dveh mesecev ne izrazita nasprotovanja. Evropski parlament o tem odloča z absolutno večino, države članice v Svetu pa z okrepljeno kvalificirano večino, to je najmanj 20 od 27 članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov vseh državljanov EU. Instituciji lahko komisijo tudi pred iztekom roka obvestita, da aktu ne bosta nasprotovali.
Foto: Vecteezy
