Evropska komisija zavrača možnost začasne ustavitve izvajanja zakona o umetni inteligenci, čeprav se krepijo pozivi podjetij in politikov k dvema letoma premora zaradi neznanih tveganj.
„Ne bo splošnega moratorija na zakon o umetni inteligenci. To ni na mizi. Osredotočamo se na to, da bodo pravila delovala v praksi,“ je dejal Yvo Volman, direktor za podatke pri Komisiji, v ponedeljek na zaslišanju v Odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE).
Volmanove besede prihajajo po izjavi italijanskega premierja Maria Draghija, ki je prejšnji teden izpostavil možnost „začasne ustavitve“ zakona zaradi nepredvidljivih tveganj. Podjetja medtem že več mesecev opozarjajo, da bi dveletni premor omogočil razumnejše izvajanje pravil in hkrati njihovo dodatno poenostavitev.
Zakon o umetni inteligenci, ki razvršča orodja umetne inteligence glede na tveganje, ki ga predstavljajo za družbo, je začel veljati leta 2024 in se bo postopno uporabljal v naslednjih letih. Namen pravil je preprečiti zlorabe in zagotoviti varnost uporabnikov, hkrati pa ohraniti konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Kljub pomislekom Komisija vztraja, da mora biti prva prednostna naloga učinkovito izvajanje zakona in pomoč industriji pri njegovem razumevanju. Kot je dejal Volman, je cilj omogočiti podjetjem iz EU, „da uspevajo v svetu“.
Digitalni omnibus brez prenove zakona o umetni inteligenci
Decembra naj bi bil predstavljen sveženj za digitalno poenostavitev, tako imenovani „digitalni omnibus“, ki bo zajel ukrepe za zmanjšanje birokracije in odpravo zahtev glede preglednosti. Volman je pojasnil, da ta sveženj ne bo vključeval popolne prenove zakona o umetni inteligenci, ampak zgolj tehnične poenostavitve.
Evropska komisija je prejšnji teden sprožila javno posvetovanje o omnibusu. Obdobje za povratne informacije se bo izteklo sredi oktobra.
Po navedbah Euronews so se v EU pojavili pomisleki, da bi se lahko Komisija uklonila pritiskom ZDA. Od januarja, ko je mandat prevzela administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je pritisk na EU za omilitev regulacije tehnoloških podjetij povečal. Avgusta je Trump celo zagrozil z uvedbo carin državam, katerih zakonodaja naj bi prizadela ameriška podjetja.
Komisija bo decembra poleg digitalnega omnibusa predstavila tudi poročilo o zakonu o digitalnih storitvah (DSA) in njegovem medsebojnem delovanju z drugimi digitalnimi pravili. S tem želi Evropska unija poenotiti pristop k digitalni regulaciji ter zagotoviti, da nova pravila ne bodo dodatno obremenila gospodarstva.
Foto: Pixabay
