Odbor za pravosodje Državnega zbora RS je danes zavrnil predlog deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o totalitarizmu iz leta 2009.

Komunizem za Slovenijo ni totalitarizem

STA danes poroča, da so člani odbora DZ za pravosodje danes z osmimi glasovi proti šestim zavrnili predlog deklaracije o podpori resoluciji EP o totalitarizmu iz leta 2009. [vir: STA]

Resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih je bila v Evropskem parlamentu izglasovana v aprilu leta 2009. O tem je že večkrat(!) glasoval tudi omenjeni odbor in novembra 2021 izglasoval podporo za nadaljno obravnavo v DZ.

Koalicijskim strankam skupaj s SNS takrat (že v petem poskusu) ni uspelo doseči potrebne večine za sprejem deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Deklaracijo je takrat podprlo 42 poslancev, 45 pa jih je glasovalo proti, poleg četverice iz leve opozicije tudi DeSUS.

Zaradi dejstva, da Slovenija komunizma ne obravnava enako, kot se obravnavata fašizem in nacizem (omenjena Resolucija vse tri totalitarizme izenačuje), se v Sloveniji lomijo kopja že od osamosvojitve dalje.

Ob sprejetju resolucije v Evropskem parlamentu l.2009, se je takrat oglasila tudi Ljudmila Novak in pozvala vse post-komunistične države k bolj poglobljenem raziskovanju te tematike in vnosu zgodovinsko objektivnih dejstev o totalitarizmih tudi v šolske učbenike.

Celoten zapis glasovanja o resoluciji ter izjavo Ljudmile Novak objavljamo v celoti:

Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu

V četrtek 2. aprila 2009, so poslanci s 553 glasovi za, 44 proti in 33 vzdržanimi glasovi sprejeli skupno resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, kjer izražajo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi. Med drugim tudi poudarjajo, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave.
Parlament odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje.
Poslanci sicer ugotavljajo, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike in za znanstvene raziskave. Države članice zato poziva, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene.
Krepitev evropske ideje
Evropsko združevanje kot model miru in sprave je svobodna izbira narodov Evrope, da se zavežejo skupni prihodnosti. Evropska unija je še posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države, ne le v Uniji, ampak tudi zunaj nje. Komisija in države članice bi si morale še naprej prizadevati za krepitev pouka evropske zgodovine ter poudarjati zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije.
Poslanci so tudi prepričani, da bi ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje.
Podpora strokovnim raziskavam
Poslanci pozivajo k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino.
Ob tem daje Parlament pobudo za ustanovitev vseevropskega dokumentacijskega spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov in poziva h krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli strokovne zgodovinske raziskave, povezane s temi vprašanji.
Dan spomina na žrtve
Poslanci se zavzemajo, da bi 23. avgust postal vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin. Prepričani so, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.
Na koncu pa parlamentarci še opozarjajo, da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi zgodili šele julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost. 
Slovenska poslanka v razpravi
V razpravi, ki je potekala na v sredo, 25. marca, je sodelovala tudi Ljudmila NOVAK (EPP-ED, SI):  “Žal v vseh bivših komunističnih državah še vedno ni prišlo do popolne raziskave in priznanja zločinov komunizma po drugi svetovni vojni. Ker so bili ti režimi še desetletja po vojni na oblasti, jim je uspelo uničiti tudi večino dokazov. Zaradi tega zločinci in krivci niso bili niti imenovani, kaj šele obsojeni. Zgodovino so pisali zmagovalci.
Evropska unija mora pozvati vse države bivših komunističnih režimov, da zgodovinarji raziščejo in v učbenike zapišejo vso resnico o povojnem dogajanju. Tudi o odgovornosti zahodnih zavezniških sil, ki so vrnile in izročile begunce v roke komunistov.
Evropska unija bi tudi morala pozvati vse države, naj premislijo o poimenovanju ulic in trgov po spornih junakih, kot je bil v Jugoslaviji na primer Tito, ki so že zaradi svoje funkcije v tem času, odgovorni za množične povojne poboje.” [Vir: Evropski parlament, TUKAJ ]

Foto: Wikipedia

Dodaj odgovor