Konec aprila marsikdo misli, da je za vrt že prepozno. Da je vlak odpeljal marca in da letos ne bo nič.
A ni ravno tako – prav zdaj lahko posadite stvari, ki bodo uspevale hitreje in z manj težavami kot pri zgodnji setvi.
Zemlja je toplejša, mehkejša in precej bolj “hvaležna” kot pred nekaj tedni. Semena hitreje kalijo, rastline hitreje rastejo, predvsem pa se izognete tistim hladnim nočem, ki pogosto ustavijo zgodnje setve.
Zelenjava, ki jo lahko brez skrbi posadite zdaj
Konec aprila je pravzaprav idealen za celo vrsto vrtnin, ki ne potrebujejo dolgega začetka. Med najbolj zanesljivimi so solata, redkvica in špinača. Če jih posejete zdaj, lahko prve liste pobirate že čez nekaj tednov.
Tudi korenje in rdeča pesa sta še vedno dobra izbira. Res je, da rasteta nekoliko dlje, a toplejša tla pogosto pomenijo bolj enakomerno kalitev in manj težav na začetku.
Fižol je klasičen primer rastline, ki ne mara prezgodnjega sajenja. V hladni zemlji pogosto stagnira ali sploh ne vzklije, konec aprila pa dobi pogoje, ki jih dejansko potrebuje. Podobno velja za grah – čeprav z njim ne gre več dolgo odlašati.
Zelišča, ki skoraj vedno uspejo
Če želite nekaj, kar uspe brez zapletov, so zelišča najlažja izbira. Peteršilj, drobnjak, meta in bazilika so v tem obdobju zelo hvaležni.
Bazilika potrebuje nekoliko več toplote, zato jo posadite na sončno lego ali jo vsaj na začetku zaščitite. Druga zelišča pa brez večjih težav prenesejo tudi bolj spremenljivo pomladno vreme.
Velika prednost zelišč je, da jih lahko sejete postopoma. Ni treba vsega naenkrat – in ravno zato jih lahko pobirate dlje časa.
Sadike: najhitrejša pot do pridelka
Če niste sejali sami, to še ne pomeni, da ste zamudili. V tem času so sadike že na voljo in pripravljene za presajanje.
Paradižnik, paprika in bučke sicer potrebujejo nekoliko več toplote, a konec aprila je pogosto že dovolj stabilen za začetek. Če pride do hladnejših noči, jih lahko preprosto zaščitite.
Bučke in kumare so znane po tem, da hitro nadoknadijo čas. Posajene zdaj pogosto dohitijo ali celo prehitijo zgodnejše setve.
Zakaj je poznejši začetek pogosto lažji
Zgodnji začetek se sliši idealno, v praksi pa prinese precej težav. Hladna zemlja, počasna rast, več tveganja za propad mladih rastlin.
Pri poznejši setvi teh težav skoraj ni. Rastline startajo hitreje, manj je stresa in večja je verjetnost, da bo pridelek enakomeren.
Zato zamuda ni nujno slab začetek. Pogosto pomeni le bolj enostaven – in včasih celo bolj uspešen – vstop v sezono.
