Kordiš predlaga spremembe zakona za višji dvig minimalne plače
Poslanec Levice Miha Kordiš je v Državni zbor vložil predlog novele zakona o minimalni plači, pripravljen v sodelovanju s sindikalnima konfederacijama KS 90 in KNSS Neodvisnost. Po njihovem mnenju trenutni način usklajevanja minimalne plače z inflacijo ni zadosten za ohranjanje realne kupne moči delavcev. Predlog predvideva trikrat večje zvišanje minimalne plače, kot ga načrtuje ministrstvo za delo.
Kordiš je na novinarski konferenci opozoril, da zakon o minimalni plači sicer določa obvezno uskladitev plače z rastjo cen življenjskih potrebščin, a ministri za delo to praviloma izvajajo le v najmanjšem obsegu. “Uskladitev minimalne plače z inflacijo v večini primerov ne zadošča niti za ohranitev realne kupne moči delavcev na minimalni plači,” je dejal.
Minister za delo Luka Mesec je minimalno plačo za leto 2024 zvišal za 4,2 odstotka, kar ustreza decembrski inflaciji iz leta 2023. Kordiš je poudaril, da je povprečna uskladitev v EU znašala 10,2 odstotka, medtem ko je bila v Sloveniji ena najnižjih. “Bolj kot pri nas se je kupna moč prejemnikov minimalne plače zmanjšala le na Slovaškem,” je dodal.
Po podatkih, ki jih je predstavil, je povprečna letna inflacija leta 2023 znašala 7,4 odstotka, a je zaradi prenizkega dviga minimalne plače kupna moč prejemnikov minimalne plače leta 2024 upadla za najmanj 3,2 odstotka.
Rast življenjskih stroškov in dobičkov
Kordiš je izpostavil tudi hitro rast življenjskih stroškov, zlasti cen osnovnih potrebščin, kot so hrana in stanovanjski stroški. Ti so se v zadnjih letih zvišali precej bolj kot splošna inflacija. Poleg tega je opozoril na nesorazmerno rast dobičkov gospodarskih družb. Od leta 2016 do 2023 se je minimalna plača povečala za 52 odstotkov, medtem ko so neto čisti dobički v istem obdobju narasli kar za 140 odstotkov.
Po poročanju MMC RTV SLO predlog novele zakona vključuje tri ključne spremembe. Prva sprememba predvideva, da se pri usklajevanju minimalne plače poleg inflacije upošteva tudi realna rast bruto domačega proizvoda (BDP). Druga sprememba uvaja uporabo povprečne letne inflacije namesto decembrske medletne rasti cen življenjskih potrebščin. Tretja sprememba pa predvideva izreden dvig minimalne plače za 3,2 odstotka, s čimer bi popravili dosedanjo prenizko uskladitev.
Kordiš je pojasnil, da bi se ob sprejetju novele minimalna plača za leto 2025 izredno dvignila za 3,2 odstotka, redno uskladila z inflacijo v višini 2,3 odstotka in z gospodarsko rastjo za dodatnih 1,5 odstotka. Skupno bi se tako dvignila za 87,7 evra bruto.
Podpora sindikatov
Predlogu sta podporo izrazila tudi predsednik KS 90 Damjan Volf in predsednica KNSS Neodvisnost Evelin Tožbar. Volf je opozoril na naraščajočo revščino v Sloveniji, kjer pod pragom revščine živi že 264.000 prebivalcev. “Revščina je izbira politike,” je dejal in poudaril, da osnovna plača ne bi smela biti nižja od minimalne.
Evelin Tožbar pa je izrazila upanje, da bodo predlog podprli tudi v drugih sindikalnih centralah. Po poročanju MMC RTV SLO je predlog naletel na mešane odzive, a ostaja ključno vprašanje, ali bo vlada prisluhnila pozivom k izboljšanju materialnega položaja najranljivejših delavcev.
Portal24; Foto: Zajem zaslona/YT
