Site icon Portal24

Kosovo po volitvah: Kdo bo sestavil novo vlado?

Kosovo [Foto: Pixabay]

Kosovo po volitvah: Kdo bo sestavil novo vlado?

Po nedeljskih parlamentarnih volitvah se na Kosovu obeta intenzivno obdobje koalicijskih pogajanj, saj nobena stranka ni osvojila absolutne večine v parlamentu. Volitve so potekale v ozračju politične in gospodarske negotovosti, ključna vprašanja odnosov s Srbijo in tuje financiranje države pa ostajajo nerešena.

Leva stranka Samoodločba (Vetevendosje), ki jo vodi kosovski premier Albin Kurti, je na volitvah osvojila največ sedežev v parlamentu, a bo zaradi pomanjkanja večine prisiljena vstopiti v koalicijska pogajanja, navaja Euronews. Po podatkih centralne volilne komisije je stranka dobila približno 41 odstotkov glasov, kar ji ne zagotavlja zadostnega števila sedežev za samostojno vladanje.

Na drugem mestu se je z okoli 22 odstotki glasov uvrstila Demokratska stranka Kosova (PDK). Vodilni predstavniki PDK-ja so obtoženi vojnih zločinov in so trenutno priprti na nizozemskem mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Demokratska liga Kosova (LDK), najstarejša politična stranka v državi, je s približno 18 odstotki glasov ostala tretja. LDK se od smrti svojega nekdanjega voditelja Ibrahima Rugove leta 2006 sooča z upadom podpore. Četrta največja stranka v parlamentu je Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) pod vodstvom nekdanjega premierja Ramusha Haradinaja. Slednja je prejela 7,44 odstotka glasov.

Po navedbah volilnih organov je bila volilna udeležba okoli 40-odstotna, kar kaže na relativno nizko zanimanje volivcev za volitve v primerjavi s preteklimi cikli. Kljub temu je Kurti po razglasitvi rezultatov izrazil optimizem in se ni jasno opredelil, s katero stranko bi oblikoval koalicijo. “Zmagali so ljudje. Zmagalo je Vetevendosje. Mi smo zmagovalci, ki bomo sestavili naslednji kabinet,” je dejal premier.

Gospodarski in politični izzivi nove vlade

Naslednja kosovska vlada se bo morala soočiti z vrsto perečih vprašanj, od katerih je eno najpomembnejših oživitev odnosov z Zahodom. ZDA so pred skoraj dvema letoma zamrznile svojo finančno pomoč Kosovu, Evropska unija pa je ustavila financiranje nekaterih infrastrukturnih projektov v državi. Obenem je Kurti pod pritiskom domače javnosti, da zviša javne plače in pokojnine, izboljša izobraževalni in zdravstveni sistem ter sprejme ukrepe proti revščini.

Kosovo, kjer živi približno 1,6 milijona prebivalcev, ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada znaša bruto domači proizvod manj kot 6000 evrov na prebivalca. Gospodarsko situacijo dodatno zapleta dejstvo, da je etnična srbska skupnost na severu države močno odvisna od finančnih transferjev iz Beograda. Vetevendosje je v preteklih mesecih sprejelo ukrepe, ki so zaostrili odnose s Srbijo in tamkajšnjo srbsko skupnostjo, vključno s prepovedjo uporabe srbske valute – dinarja – pri izplačilih socialnih prejemkov in plač.

ZDA, EU in mednarodne stabilizacijske sile pod vodstvom zveze NATO (KFOR) so Prištino že večkrat pozvale, naj se vzdrži enostranskih dejanj, saj se bojijo stopnjevanja etničnih napetosti. Pogovori o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, ki so potekali pod pokroviteljstvom Evropske unije in ZDA, so leta 2023 propadli. Za tem so sledili oboroženi incidenti, ki so dodatno zaostrili odnose med Beogradom in Prištino.

Evropske ambicije in politična stabilnost

Kosovo si že dlje časa prizadeva za vključitev v Evropsko unijo, pot k članstvu pa je še vedno negotova. Veleposlanik EU na Kosovu Aivo Orav je po volitvah izrazil upanje, da bo sestava nove vlade potekala brez večjih zapletov. Po njegovih besedah mora nova kosovska vlada nasloviti pričakovanja prebivalcev in nadaljevati reforme, potrebne za približevanje uniji. “Normalizacija odnosov je nujna tako za Kosovo kot za Srbijo,” je poudaril.

To so bile prve volitve po neodvisnosti leta 2008, pri katerih je kosovski parlament zaključil celoten štiriletni mandat. Na devetih parlamentarnih volitvah od konca vojne v letih 1998–1999, pa so srbskim silam nasproti stali etnični albanski separatisti. Konflikt se je končal po 78-dnevnem Natovem zračnem bombardiranju Srbije, ki je privedlo do umika srbskih sil iz regije.

Portal24; Foto: Pixabay

Exit mobile version