KPK izdal priporočila zaradi korupcijskih tveganj pri nakupu stavbe na Litijski cesti

Sporna stavba na Litijski [Foto: Zajem zaslona/RTV SLO]

KPK izdal priporočila zaradi korupcijskih tveganj pri nakupu stavbe na Litijski cesti

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ob obravnavi postopka nakupa sodne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani zaznala več korupcijskih tveganj. Vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance je izdala več priporočil za izboljšanje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem. Po poročanju MMC RTV SLO je KPK obenem ugotovila sum kaznivih dejanj, vendar kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni potrdila, zato je postopek zaključila.

Postopek, ki ga je komisija začela na podlagi prijave iz januarja 2024, je obravnaval očitke o domnevnih nepravilnostih ministrstva za pravosodje in vpletenosti stranke SD, predvsem njenega tedanjega glavnega tajnika Klemna Žiberta, pri nakupu nepremičnine.

Pomanjkljiva dokumentacija in nepregledni postopki

Po navedbah KPK-ja je bil postopek nakupa nepremičnine izveden nepregledno, negospodarno in brez zadostne strokovne podlage. V dokumentaciji so manjkali ključni dokumenti, pomembni za večje investicije. Komisija je izpostavila: “Ni na primer razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti ministrstva.” Prav tako med strokovnimi službami in vodstvom ni bilo ustreznega usklajevanja. Ministrstvo za finance ni preverilo racionalnosti porabe sredstev, pravosodno ministrstvo pa je nakup nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih virov, je ugotovila komisija.

KPK je v sporočilu za javnost še dodal, da so bila omenjena ravnanja ključni razlog za obremenitev postopka s korupcijskimi tveganji. “Zaradi takšnih in podobnih ravnanj je bil praktično celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji,” so zapisali.

Ključna priporočila za izboljšanje postopkov

Po navedbah MMC RTV SLO je KPK vladi priporočila, naj ministrstva pozove k doslednemu evidentiranju dokumentacije, beleženju prisotnosti na sestankih ter zagotavljanju preglednosti pri postopkih. Prav tako naj vlada oblikuje delovne skupine za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo, ter okrepi notranji nadzor. Poleg tega je komisija predlagala, naj vlada oblikuje lasten načrt integritete, saj bi bil lahko, ob učinkoviti uporabi, ključno varovalo pred korupcijskimi tveganji.

Ker zakonodaja ne določa glavnih tajnikov političnih strank kot uradnih oseb, se KPK ni mogel opredeliti do očitkov glede vloge glavnega tajnika SD-ja, navaja MMC RTV SLO. Je pa ministrstvu za pravosodje priporočil spremembo zakona o preprečevanju korupcije, s čimer bi se tudi glavne tajnike političnih strank uvrstilo med uradne osebe.

KPK je, po poročanju, junija in decembra 2023 prejela dodatni prijavi, ki sta vsebovali očitke o nasprotju interesov, grožnjah, ponarejanju dokumentacije in drugih nepravilnostih na pravosodnem ministrstvu. Ker je prijavo že obravnavalo Računsko sodišče, je KPK ni ponovno odstopil temu organu, ampak je zaradi zaznanih sumov kaznivih dejanj prijavi odstopil policiji in inšpektoratu za javni sektor.

Portal24; Foto: Zajem zaslona/RTV SLO