KPK primer ustavnega sodnika Jakliča odstopila DZ-ju
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), se je nedavno ukvarjala s prijavo, ki zadeva ustavnega sodnika Klemna Jakliča in njegovo domnevno nezdružljivostjo funkcij zaradi dejavnosti, ki jo je med petletnim opravljanjem sodniške službe opravljal kot samostojni podjetnik.
Jaklič je svoje delo zagovarjal, zatrjujoč, da je kot samostojni podjetnik izvajal zgolj raziskovalno delo in predavanja, kar mu zakonodaja dopušča, in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča. Komisija je preizkusila zakonodajo in ugotovila, da ni pristojna za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov, saj to področje ureja poseben zakon, zakon o ustavnem sodišču, ki ne predvideva uporabe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
“Zato je komisija prijavo v preučitev z vidika njihovih pristojnosti odstopila državnemu zboru kot organu, ki izvoli ustavne sodnike, in ga hkrati zaprosila, da jo obvesti o ugotovitvah in morebitnih sprejetih ukrepih,” so pojasnili iz KPK.
Enaka merila
Odločitev komisije se naslanja tudi na odločbo vrhovnega sodišča iz leta 2022, ki je razsodilo, da je opravljanje pridobitne dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika za sodnike nedopustno. V luči tega stališča KPK poziva, da bi morala enaka merila veljati tudi za ustavno sodišče.
Komisija je ob tem poudarila, da vsebinska ali postopkovna zakonska nedorečenost ne opravičuje kršitev, saj “še ne pomeni, da je legalno hkrati tudi legitimno”, kar se kaže tudi v primeru Jakliča. Poleg tega je upravno sodišče lani potrdilo stališče KPK, da funkcionar skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ne sme opravljati dodatnih dejavnosti kot samostojni podjetnik, saj to lahko vpliva na videz neodvisnosti in nepristranskosti.
Ob tem KPK nadaljuje obravnavo primera z vidika pristojnosti na področjih omejitev poslovanja in premoženjskega stanja ter je napovedala, da bo javnost o svojih ugotovitvah obvestila, ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega so iz KPK sporočili, da že več let opozarjajo na problem nepreglednosti zakonske ureditve področja nezdružljivosti funkcij, ki ustvarja tveganja za izvajanje nadzora, ter so leta 2021 vlado pozvali k enotni ureditvi tega področja za vse funkcionarje. Aktualni primer Jaklič po mnenju komisije znova potrjuje te zaznave, zato vladajoče ponovno pozivajo k enotni ureditvi.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: STA
