Kresovanja, boj za delavske pravice in proti kapitalu
Po vsej Sloveniji bodo danes zvečer potekala prvomajska praznovanja in kresovanja. Dan ne pomeni le bučnega proslavljanja in druženja, temveč je namenjen poglobljenemu razmisleku o delavskih pravicah.
“Pravice morajo pripadati vsem,” je na ljubljanskem Rožniku povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Pravice ne smejo biti privilegij nekaterih, ampak morajo pripadati vsem, ki živijo od svojega dela. In to enake, je sklenil.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je povedal: “Kapitalizem je v polnem pogonu, izkoriščanje delavk in delavcev je v polnem pogonu, išče se tudi nove modele izkoriščanja. Daleč od tega, da bi bil boj za delavske pravice mrtev, ampak je pomemben in potreben včeraj, danes in jutri.”
Za izboljšanje delavskega položaja treba boriti ves čas. Zdajšnje razmere niso podarjene, temveč izborjene v več kot 200-letnih prizadevanjih, pri tem opozarjajo sindikati.
Kresovanje je ena izmed najbolj pričakovanih tradicionalnih prireditev v Sloveniji. Privablja množice obiskovalcev od blizu in daleč. Predvečer prvega maja je čas za druženje in prižig številnih kresov po vsej državi, ki predstavljajo odlično priložnost za druženje in zabavo za vse generacije. Hkrati je tudi priložnost, ko se skuša ozavestiti pravice zaposlenih.
Letos je turbulentno leto sprememb, predlogov in reform na eni strani, na drugi strani pa leto razpada javnega zdravstvenega sistema, leto inflacije in nemira. Zdi se, kot da se vse skupaj zgolj omenja – resnih poskusov, da bi kar koli spremenili, pa ni, je kritična sindikalistka Lidija Jerkič.
“Nekako grenek občutek je ob tem prvem maju. Pričakovanja so seveda vsakič večja, kot je realnost. Tega smo že navajeni. Ampak vendarle, premik v smeri, da bi bil kapital, premoženje oziroma zaslužki razdeljeni bolj enakopravno, se zdi, da se ne dogaja,” pravi.
Kresovanje večinoma povezujemo s praznikom dela. Prižiganje kresov na 30. april pa ima precej starejše korenine in se imenuje Valpurgina noč. Izvira iz keltskega praznika beltane. Ta je bil posvečen bogu Sonca in pomladi. Kelti so obredno prižigali kresove z željo pregnati zimo in pritegniti novo življenje. Prihod krščanstva pa je ta praznik povezal z imenom svete Valpurge, ki je bila povezana z različnimi zmagami nad zlom.
Kresovi širom Slovenije
Kresovi bodo drevi zagoreli po vsej Sloveniji, od Prekmurja do Primorske. Največ ljudi tudi letos pričakujejo na kresovanju na Rožniku nad Ljubljano, kjer bo zbrane nagovorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Po prižigu kresa bodo za glasbo poskrbele skupine Dan D, Voice Attack in Greg Black & The Bad Notion.
Družili se bodo tudi na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, govorec bo izvršni sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko. Za glasbeni program bodo zadolženi Godba Ruše z mažoretkami, Karneval Band in Rock Partyzani. Kresovanje z glasbo bo med drugim tudi v krajevni skupnosti Malečnik pri Mariboru in v Rušah.
Tradicionalno osrednje kresovanje v slovenski Istri z živo glasbo bo na Markovcu nad Koprom pripravila Obalna sindikalna organizacija – KS 90.
Noč bo za marsikoga kratka, saj bodo v ponedeljek zjutraj marsikje že zgodaj zadonele prvomajske budnice, ki jim bodo čez dan sledile praznične prireditve.
vir Foto: STA
