Kriza pediatrije v Ljubljani: Vse več otrok brez osebnega zdravnika
Razmere v ljubljanski primarni pediatriji se dramatično poslabšujejo. Na zadnji dan lanskega leta je bil brez osebnega zdravnika vsak dvajseti ljubljanski otrok, konec letošnjega septembra pa že vsak deseti, kar pomeni, da je več kot 5.300 otrok v glavnem mestu brez dostopa do osebnega zdravnika. Po poročanju Dnevnika starši zaman iščejo proste ambulante tudi izven Ljubljane, saj je iskanje zdravnika za otroka postalo skoraj nemogoč podvig.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je konec septembra bilo brez zdravnika skoraj šest odstotkov otrok na državni ravni, vendar ljubljanski delež močno odstopa. Število pediatrov v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana) upada, saj se mnogi upokojijo, odhajajo v zasebne gospodarske družbe ali zapuščajo javni sektor. V Bežigrajski enoti ZD Ljubljana sta denimo avgusta zapustila dva pediatra, nadomestnih zdravnikov pa do sedaj še niso uspeli najti. Več kot polovica pediatrov v ljubljanskem zdravstvenem domu je starih nad 55 let, kar kaže na to, da bodo težave ob upokojitvah še bolj izrazite.
V ZD Ljubljana opozarjajo, da bi za zadostitev potreb potrebovali vsaj devet dodatnih pediatrov, saj je trenutno zgolj en pediater na voljo za nove vpise, kar seveda ni dovolj za tako veliko povpraševanje. Po poročanju Dnevnika je težava z iskanjem prostih pediatrov prisotna tudi v okoliških krajih, kjer starši že dalj časa ostajajo brez zdravniške oskrbe za svoje otroke.
Izzivi zaposlovanja in omejevanje vpisa novih pacientov
Po pravilih ZZZS lahko pediatri zavrnejo nove paciente, ko dosežejo mejo 1.895 glavarinskih količnikov, kar v osnovnem zdravstvu pomeni maksimalno dovoljeno obremenitev. Kljub temu, da nekatere ambulante ne delujejo v polnem obsegu, je po poročanju Dnevnika število prostih timov v primarni pediatriji letos naraslo, a večina pediatrov kljub temu ne sprejema novih pacientov. Tudi v Ljubljani koncesionarji otrok večinoma ne sprejemajo, zaradi česar ostajajo številni otroci brez osebnega zdravnika.
ZZZS ocenjuje, da bi lahko razmere omilili z zmanjševanjem administrativnih bremen za zdravnike in dvigom meje za odklanjanje pacientov. Predlagajo tudi, da bi nekatere naloge prenesli na diplomirane medicinske sestre in tako razbremenili zdravnike. Poudarjajo, da zgolj izobraževanje in zaposlovanje zdravnikov iz tujine ne bo zadostovalo za dolgoročno rešitev težav v primarni pediatriji.
Reševanje krize s kadrovskimi štipendijami in stanovanjskimi spodbudami
V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana ZD Ljubljana poskuša reševati krizo s kadrovskimi štipendijami in ponujanjem stanovanjskih spodbud, da bi pritegnili nove pediatre. Kljub tem naporom pa zanimanje mladih zdravnikov za delo v ljubljanskem javnem sektorju ostaja nizko, saj večina novopečenih pediatrov raje išče priložnosti v bolnišnicah, kjer so pogoji pogosto bolj privlačni. Tudi interes tujih pediatrov za delo v Sloveniji je omejen.
ZZZS meni, da bi bilo za izboljšanje stanja potrebno prednostno zaposlovati pediatre v osnovnem zdravstvu in omogočiti večje kroženje specializantov v primarni pediatriji. Po rezultatih jesenskega razpisa za specializacije se bodoči pediatri pogosteje odločajo za nacionalni del specializacije, kjer niso vezani na posameznega delodajalca, kar pomeni, da se potreba po kadrih v ljubljanskem javnem zdravstvu še ne zmanjšuje. Po poročanju Dnevnika se je za razpisana mesta za ljubljansko primarno pediatrijo prijavilo zgolj pet kandidatov, kar dodatno kaže na težave pri privabljanju mladih zdravnikov.
V ZZZS so opozorili, da trenutna kadrovska ureditev v osnovnem zdravstvu ne zadošča za zagotovitev ustrezne oskrbe. Glede na demografske trende, visoko stopnjo upokojitev in omejeno število mladih pediatrov v javnem zdravstvu bo Ljubljana potrebovala več podpornih ukrepov, da zagotovi dostop do zdravnikov za vse otroke.
Portal24; Foto: Pixabay
