Kučanova nomenklatura je na EU volitvah doživela krepko nezaupnico

Boštjan M. Turk [Foto: Zajem zaslona]

“Gre za evropsko klasiko: način življenja, ki je skozi stoletja oblikoval Planet. To pa je praktično vse, kar imamo.”

Kučanova nomenklatura je na EU volitvah doživela krepko nezaupnico

Boštjan M. Turk: Redko kdaj so bile evropske volitve tako pomenljive kot prejšnjo nedeljo. V Sloveniji je tranzicijska nomenklatura, ki se je po Kučanovem aranžmaju na zadnjih parlamentarnih volitvah izrazila skozi Svobodo, doživela krepko nezaupnico. Šlo je za skoraj plebiscitarno zmago SDS – ter za čudovit uspeh Petra Gregorčiča, ki je nekdanji SLS vrnil upanje oživetja.

Ob tem bi moral Robert Golob odstopiti, parlament bi se moral razpustiti in oditi bi morali na nove volitve. To veleva najosnovnejša etična higiena. A se je fant od naše Tine ne drži. Raje razmišlja o tem, kje bi Slovencem skuhal nove davke. Oni so proti njim itak imuni, ker poslujejo v davčnih oazah. Oziroma: kje bi pri njih našel rabljena padala, ki jih tako nujno potrebuje za odmetavanje materiala na Bližnjem vzhodu. (vir) Sicer moramo tudi ugotoviti, da je Palestina po volitvah izginila iz medijev. Človekoljubje je pač hitro pokvarljiva roba, še posebno na slovenski levici.

A preusmerjanje pozornosti s kričeče bolečega rezultata zadnjih volitev ni samo njegova domislica. V Nemčiji ravnajo enako. Na vzhodu Nemčije je desna AFD prejela največje število glasov, na zahodu države pa je bil zmagovalec (tudi v širšem zapopadku) blok desnega centra CDU/CSU. To je šlo na rovaš hudega poraza vladne garniture, ki je bil še toliko bolj pereč, ker je bila volilna udeležba rekordna (64,8 %).

Bumerang

Stranka kanclerja Scholza SPD je doživela najhujši udarec, odkar sploh obstaja, to je v celih 130 letih. Dobili so zgolj 13,9 %. Zeleni so padli na 11,9 %, FDP pa na 5,2 %. Ankete so tudi že dolgo kazale, da je okoli tri četrtine Nemcev nezadovoljnih z delom zvezne vlade. A Scholz je tako kot Golob zavrnil možnost odstopa ter prst usmeril drugam: ne na Bližnji vzhod in v padala nad njim, temveč prav v absolutnega zmagovalca na vzhodu Nemčije, na AFD. Repenčil se je, da politika populistične Alternative za Nemčijo, ki je zasedla drugo mesto s 15,9 %, ne bi smela postati del vsakdanjika.

“Nikoli se ne smemo navaditi na to,” je pribijal. “Naloga mora vedno biti, da jih znova zavrnemo.” Samo da je lahko del vsakdanjika politika, ki je Nemčijo spravila na kolena, zagovarjal pa jo je najbolj kancler Scholz. Zeleni prehod, nekontrolirane migracije in splošni razpad družbene morale so namreč elementi, ki so v diskurzu neolevičarjev prevladujoči.

A tako Scholzu kot Golobu se bo ignoriranje volje ljudi vrnilo kot bumerang. Na naslednjih volitvah bodo z njima pometli. Oba sta namreč del problema in ne rešitve, tako kot predsednica Evropske komisije, o kateri še spregovorimo. Zgodovina pa gre običajno mimo njih in prek njih.

Francija

V Franciji je situacija nekoliko drugačna, a samo navidezno. Macron je po hudem porazu svoje stranke razpustil skupščino in sklical volitve že za konec junija. Rezultati so razkrili znaten porast evroskeptičnih in nacionalističnih strank. Nacionalno zbor, prej znan kot Nacionalna fronta, stranka pod vodstvom Marine Le Pen, je dosegel veliko zmago, dobil je okoli 33 % glasov. Ta zmaga je bila razumljena kot znak nezadovoljstva spričo anemičnosti tradicionalnih strank (Macronove, na primer) in njihove pasivnosti ob najbolj perečih vprašanjih Republike: spet migranti, nacionalna suverenost in zeleni prehod.

Stranka predsednika Macrona je tako velik poraženec. Prejela je okoli 12 % glasov. Zeleni so dobili samo 5 poslancev, izgubili so kar 5 parlamentarnih sedežev. Macron je sklical volitve, ki njega – v nasprotju z Golobom ali Scholzem – pač ne zadevajo. Za mano potop: on ostane do leta 2027, ko se mu izteče drugi mandat. A če Macron računa, da bo volivcem prodal staro vsebino v novi embalaži, se moti. Čisto lahko mu spodleti.

Pri tem ni odveč vprašanje, kdo sploh je… več na Požareport.

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Portal24; Foto: Zajem zaslona