Lahko Evropa lastno jedrsko moč zgradi brez ZDA?
Evropa se sooča z vprašanjem, ali lahko vzpostavi verodostojno jedrsko odvračilno moč brez podpore Združenih držav Amerike, ki so desetletja veljale za ključnega varnostnega poroka stare celine. Francija in Združeno kraljestvo, edini evropski državi z jedrskim orožjem, sta po koncu hladne vojne zmanjšali svoje zmogljivosti, zdaj pa se zaradi novih geopolitičnih razmer pojavljajo pozivi k okrepitvam.
Skepticizem nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Nata in vse tesnejše povezave njegove administracije z Rusijo so ZDA postavile v položaj šibkejšega zaveznika, kot so bile kadar koli po drugi svetovni vojni, piše Euronews. Hkrati ruski predsednik Vladimir Putin od invazije na Ukrajino leta 2022 večkrat grozi z jedrskim orožjem, kar povečuje pritisk na Evropo, da poišče lastne rešitve za obrambo pred morebitnim jedrskim napadom.
Izzivi evropskega jedrskega odvračanja
Vzpostavitev verodostojnega evropskega jedrskega ščita brez ZDA prinaša več izzivov. Marion Messmer, višja raziskovalna sodelavka pri britanskem think tanku Chatham House, je za Euronews poudarila: »Eden od izzivov pri vzpostavljanju evropske zmogljivosti jedrskega odvračanja je rusko dojemanje. Rusija vidi Združene države kot glavno gonilno silo za Evropo in bo vedno manj resno jemala odvračilne zmogljivosti samo v Evropi.« Po njenem mnenju bi lahko skupna britansko-francoska iniciativa okrepila evropsko držo, četudi ne dosega obsega ameriških zmogljivosti. »Eden od načinov za to je demonstracija skupne moči, na primer z britansko-francosko ponudbo, tudi če se številčno razlikuje od ameriške ponudbe,« je dodala Messmer.
Vendar pa razlike med francosko in britansko jedrsko politiko otežujejo sodelovanje. Messmer je izpostavila: »Francoska jedrska doktrina trenutno rezervira francosko jedrsko orožje samo za nacionalno uporabo. Verjetno bi zato evropska vloga francoskega jedrskega orožja zahtevala spremembo jedrske doktrine.« Nasprotno je jedrsko orožje Združenega kraljestva že integrirano v Natove zmogljivosti, kar pomeni, da bi spremembe politike zahtevala le prilagoditev natančne vloge v skupnem evropskem projektu. Pred kakršnim koli dogovorom pa se morata obe državi soočiti z notranjimi in tehničnimi vprašanji.
Britanski Trident: med odvisnostjo in težavami
Združeno kraljestvo vzdržuje razmeroma majhno jedrsko silo, ki temelji na štirih podmornicah razreda Vanguard, od katerih je ena stalno na patrulji, oborožena z ameriškimi raketami Trident II D5. Vsaka podmornica nosi »Pismo zadnjega sredstva«, ki ga podpiše predsednik vlade in vsebuje navodila za primer jedrskega napada na državo – od povračilnega udarca do neukrepanja ali predaje podmornice zavezniku. Čeprav je parlament leta 2016 podprl obnovo sistema Trident, program pestijo težave. Rakete se vzdržujejo v ZDA, v bazi Kings Bay v Georgii, zadnji poskusni izstrelitvi leta 2016 in 2024 pa sta spodleteli. Slednji incident se je zgodil v prisotnosti takratnega obrambnega ministra na prenovljeni podmornici, kar je sprožilo dvome o zanesljivosti sistema.
Politična občutljivost jedrskega orožja v Združenem kraljestvu dodatno zapleta situacijo. Baza HMNB Clyde na Škotskem, kjer so nameščene podmornice, leži le 40 kilometrov od Glasgowa, kar je tarča kritik Škotske nacionalne stranke (SNP). SNP jedrsko orožje zavrača kot nemoralno in ga vidi kot simbol britanske nadvlade nad Škotsko. Od ruske invazije na Ukrajino SNP težko pojasnjuje, kako bi neodvisna Škotska uskladila članstvo v Natu, ki temelji na jedrskem odvračanju, z nasprotovanjem jedrskemu orožju.
Francoska neodvisnost kot prednost
Francija ima v primerjavi z Združenim kraljestvom bolj neodvisen in robusten jedrski program. Njene odvračilne sile, imenovane Force de Dissuasion, vključujejo skoraj dvakrat več bojnih glav kot Trident ter kombinacijo podmorniških in zračnih zmogljivosti z lovci Rafale. Emmanuelle Maitre, raziskovalka pri pariški Fundaciji za strateške raziskave, je za Euronews povedala: »Na jedrski ravni so Francozi že dolgo nakazovali, da bi lahko bilo njihovo jedrsko odvračanje element varnosti za Evropo na splošno zaradi ‘evropske razsežnosti francoskih vitalnih interesov’.« Dodala je, da Trumpova politika potrjuje francoske argumente za večjo evropsko varnostno avtonomijo.
Kljub temu Francija ne namerava bistveno širiti svojega arzenala. »Priznavanje evropske razsežnosti francoskega odvračilnega sredstva ne zahteva prilagajanja. Francija nima niti volje niti zmogljivosti, da bi nadomestila ZDA ali sprejela strategijo, ki bi zahtevala večji arzenal,« je pojasnila Maitre. Francoski cilj ostaja zagotavljanje zadostne odvračilne moči za zaščito vitalnih interesov, brez namer po napotitvi orožja v druge zavezniške države.
Evropa še nima jasnega odgovora, kako bo zagotovila varnost brez polne podpore ZDA. Poleg Francije in Združenega kraljestva nekatere nejedrske države Nata, kot sta Nemčija in Poljska, že igrajo vlogo pri jedrskem odvračanju z gostovanjem ameriškega orožja ali izkazovanjem pripravljenosti za to. Vendar pa ruske grožnje in širjenje kitajskega arzenala povečujejo pritisk na evropske voditelje. Francoski predsednik Emmanuel Macron je lani poudaril: »Ko gre za oblikovanje naše varnostne arhitekture, moramo biti mi tisti, ki odločamo.«
Portal24; Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
