Marine Le Pen se je v sredo znova zagovarjala pred pariškim sodiščem v okviru pritožbene obravnave, ki bo odločala o tem, ali bo lahko kandidirala na predsedniških volitvah leta 2027. Zaslišanje je trajalo več kot 10 ur in je sledilo torkovemu prvemu dnevu, ko je prav tako podrobno pojasnjevala svoje stališče do obtožb o zlorabi sredstev Evropskega parlamenta.
Jedro postopka ostaja vprašanje, ali je stranka med letoma 2004 in 2016 vzpostavila sistem, v katerem so bili parlamentarni asistenti formalno plačani iz proračuna Evropskega parlamenta, njihovo dejansko delo pa je bilo usmerjeno predvsem v strankarske naloge v Franciji. Tožilstvo v postopku bremeni Le Pen in še 10 drugih obtoženih, da so zlorabili pravila o zaposlovanju asistentov evropskih poslancev.
Le Pen ves čas zanika, da bi šlo za organizirano ali načrtno shemo. Na sodišču je večkrat poudarila, da „formalno izpodbija obstoj kakršnegakoli splošnega goljufivega sistema“ in da je treba vsakega asistenta obravnavati ločeno, glede na dejanske naloge in okoliščine posameznega primera.
V ospredju primer nekdanje asistentke
Sodišče se je v sredo podrobneje posvetilo primeru Catherine Griset, ki je bila zaposlena kot parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu. Po pravilih bi morala imeti sedež v Bruslju, vendar je preiskava pokazala, da je tam v enem letu preživela približno 12 ur.
Le Pen je priznala, da bi morala Griset delati v Bruslju, a je vztrajala, da je opravljala naloge, povezane z njenim mandatom v Evropskem parlamentu. Po njenem mnenju je bilo delo za stranko „preostalo“ in ne glavni del njenih obveznosti.
Pod drobnogledom je bil tudi primer Thierryja Légierja, ki je bil formalno zaposlen kot asistent evropskega poslanca, hkrati pa je deloval kot osebni varnostnik. V njegovem primeru je bila na prvi stopnji izrečena obsodilna sodba, pritožbe pa ni vložil.
Kritika ravnanja Evropskega parlamenta
Med zaslišanjem je Le Pen večkrat izrazila nezadovoljstvo z vlogo Evropskega parlamenta v postopku. Dejala je, da razume, da je na zatožni klopi ona, ne institucija, vendar je sodišče pozvala, naj upošteva, da Evropski parlament „ne ravna v dobri veri“, ko ponovno odpira vprašanja, povezana s pogodbami asistentov.
Pri tem je poudarila, da je bilo splošno znano, da je Légier opravljal naloge varnostnika, in dodala, da bi Evropski parlament lahko ukrepal bistveno prej, saj njegova prva pogodba sega v leto 1995.
Odvetnik Evropskega parlamenta Patrick Maisonneuve jo je soočil tudi z njenimi prejšnjimi izjavami po obsodbi na prvi stopnji, ko je govorila o „lovu na čarovnice“ in politično motiviranem postopku. Vprašal jo je, ali še vedno meni, da je bila odločitev politična in v nasprotju z načeli pravne države.
Le Pen je odgovorila, da se ji zdi zlasti sporna odločitev o takojšnji prepovedi kandidiranja, ne glede na to, na koga se nanaša. „Še vedno menim, da je tak ukrep izrazito problematičen,“ je dejala.
Visoki politični vložki postopka
Na prvi stopnji je bila Le Pen obsojena na 4 leta zapora, od tega 2 pogojno, na denarno kazen v višini 100.000 evrov ter na 5-letno prepoved kandidiranja za javne funkcije, ki bi začela veljati takoj. Prav slednja sankcija je ključna za njene nadaljnje politične načrte.
Če bo pritožbeno sodišče sodbo potrdilo, ne bo mogla sodelovati na predsedniških volitvah leta 2027. V tem okviru je opazna tudi sprememba njenega nastopa pred sodiščem. V primerjavi s prvim sojenjem je njen zagovor tokrat bolj umirjen in osredotočen na tehnične podrobnosti posameznih zaposlitev.
Na koncu sredinega zaslišanja je poudarila, da se položaji med asistenti razlikujejo in da je treba vsak primer presojati posebej. Dodala je, da je „prepričana, da nihče od vpletenih ni imel namena storiti kaznivega dejanja“.
Zaslišanja naj bi se nadaljevala do 12. februarja, odločitev pritožbenega sodišča pa je pričakovana pred poletjem.
