Gradnja povezovalnega kanala C0 v Ljubljani je zaključena. Na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda v zadnjih desetletjih, ki po njihovih navedbah pomeni pomemben korak k celoviti ureditvi kanalizacijskega sistema.
Kot so zapisali na občini, je bil projekt zaključen z izgradnjo zadnjega, 119,5 metra dolgega odseka, s čimer je skupna dolžina kanala dosegla 12,4 kilometra. S tem je ljubljansko kanalizacijsko omrežje, ki danes obsega 1.288 kilometrov, prvič povezano v enoten sistem.
Ob tem so izpostavili, da zaključek projekta pomeni „pomemben korak k dolgoročni zaščiti vodnih virov in izboljšanju kakovosti bivanja v Ljubljani“, saj naj bi sistem omogočal bolj nadzorovano in učinkovito odvajanje komunalnih odpadnih voda.
Več kot stoletje razvoja kanalizacijskega sistema
Na občini poudarjajo, da se ljubljansko kanalizacijsko omrežje razvija že več kot 100 let. V tem času se je postopno širilo in nadgrajevalo, danes pa obsega 1.288 kilometrov.
Kot so navedli, je bilo v zadnjih dveh desetletjih ukinjenih približno 20.000 greznic, zgrajenih pa 300 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Priključenost na sistem je bila leta 2007 68-odstotna, po dokončanju kanala C0 pa naj bi dosegla 98 odstotkov.
„To predstavlja pomemben korak k zmanjševanju obremenitev okolja in ukinitvi dodatnih 6.500 greznic,“ so zapisali.
Kanal C0 po njihovih navedbah omogoča razbremenitev obstoječega sistema, večjo zanesljivost delovanja ter bolj nadzorovano odvajanje odpadnih voda. Gre za tretji ključni zbiralnik ob obstoječih A0 in B0.
Sistem treh zbiralnikov
Ljubljansko kanalizacijsko omrežje temelji na treh glavnih zbiralnikih. Po podatkih občine zbiralnik A0 zajema 27.383 objektov in 242.916 prebivalcev, od tega je večina že priključena. B0 vključuje 7.535 objektov in 52.724 prebivalcev, C0 pa 9.558 objektov in 40.042 prebivalcev.
„Vsi trije zbiralniki skupaj tvorijo hrbtenico kanalizacijskega sistema, ki odpadne vode vodi do Centralne čistilne naprave Ljubljana,“ so poudarili.
Projekt z dolgo zgodovino in evropskim financiranjem
Na občini izpostavljajo, da načrtovanje kanala sega več desetletij nazaj. Prve strokovne podlage so bile pripravljene že v 70. letih, trasa pa je bila v prostorske načrte vključena leta 1991 in kasneje potrjena tudi v občinskem prostorskem načrtu.
Projekt je bil nato vključen v širši evropsko podprti program „Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja“. Evropska komisija ga je leta 2017 odobrila in mu namenila finančni prispevek v višini 81 milijonov evrov.
Skupna vrednost projekta presega 135 milijonov evrov, pri čemer preostanek financirajo Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice.
Gradnja pod nadzorom in zaščitni ukrepi
Gradnja kanala je potekala etapno, saj gre za linijski objekt. Med letoma 2014 in 2025 je bilo izdanih osem gradbenih dovoljenj, zadnje pa je bilo potrjeno septembra 2025. Dela na zadnjem odseku so se začela marca letos, po zaključku vseh pritožbenih postopkov.
Na občini so poudarili, da je bila gradnja ves čas pod nadzorom pristojnih institucij. „V obdobju gradnje je bilo odprtih 19 inšpekcijskih postopkov, pri katerih niso bile ugotovljene nepravilnosti ali odstopanja od predpisov,“ so zapisali.
Posebno pozornost so po njihovih navedbah namenili zaščiti vodnih virov. Med ključnimi ukrepi izpostavljajo stalni monitoring podzemne vode, redne preglede vodotesnosti, sistem za zgodnje zaznavanje puščanj ter dodatno zaščito kanala na najbolj občutljivih odsekih trase.
Kot so navedli, so bile na določenih delih trase izvedene dodatne zaščite z armiranobetonsko kineto, uvedeni pa so bili tudi piezometri za spremljanje stanja podzemne vode.
Kanal kot manjkajoči člen sistema
Na občini poudarjajo, da je bil kanal C0 „manjkajoči člen“, ki je prvič v celoti povezal sistem. Omogoča priključitev območij ob Savi, kjer kanalizacija doslej ni bila v celoti urejena, med drugim Stožic, Ježice in Šmartnega ob Savi ter tudi območij v občinah Medvode in Vodice.
„Odpadne vode se bodo namesto v individualnih sistemih zbirale v enotnem, nadzorovanem sistemu, kar zmanjšuje tveganja za onesnaženje tal in podzemne vode,“ so zapisali.
Kljub zaključeni gradnji projekt ostaja predmet razprav. V preteklih letih so ga spremljali protesti, pravni postopki in opozorila dela javnosti ter posameznih strokovnjakov, predvsem zaradi vprašanj o vplivu na vodonosnik Ljubljanskega polja.
Na občini odgovarjajo, da je bil projekt pripravljen na podlagi strokovnih analiz in da so bili uvedeni dodatni zaščitni ukrepi, ki naj bi zagotavljali varnost sistema skozi celoten življenjski cikel.
