Direktorica pariškega muzeja Louvre je po oktobrskem ropu kronskih draguljev napovedala vrsto nujnih varnostnih ukrepov, med katerimi so nova mreža nadzornih kamer in dodatni sistemi za preprečevanje vdorov. V najbolj obiskanem muzeju na svetu pripravljajo več kot 20 ukrepov, s katerimi želijo okrepiti nadzor nad okolico in notranjostjo kompleksa.
Direktorica Louvra Laurence des Cars je pred Odborom za kulturne zadeve francoskega državnega zbora pojasnila, da bodo namestili približno 100 novih nadzornih kamer, ki naj bi bile v celoti operativne do konca prihodnjega leta. Sistem bo zasnovan tako, da bo pokrival celoten zunanji obod muzeja in ključne dostopne točke.
Poleg tega bodo v prihodnjih tednih začeli vgrajevati nove protivlomne sisteme. Ti naj bi po njenih besedah otežili kakršno koli približevanje vsiljivcev muzejski zgradbi in okrepili fizično zaščito najranljivejših delov kompleksa. Des Cars je odboru dejala, da je po „šoku in prvih analizah“ zdaj čas za odločne ukrepe za zaščito zbirk in obiskovalcev.
Med napovedanimi koraki je tudi ustanovitev nove funkcije koordinatorja varnosti v muzeju. Delovno mesto je bilo uradno objavljeno že ta mesec, njegova naloga pa bo usklajevanje vseh varnostnih postopkov in sodelovanje z organi pregona.
Tatovi v galeriji Apollo delovali v nekaj minutah
Rop se je zgodil 19. oktobra v znameniti galeriji Apollo, kjer so razstavljeni dragoceni kronski dragulji. Po navedbah vodstva muzeja so storilci na dan ropa uporabili tovorno dvigalo, v manj kot 8 minutah vdrli skozi okno ter iz vitrinske omare odnesli nakit, ocenjen na približno 88 milijonov evrov (102 milijona dolarjev).
Francoska policija je v okviru preiskave pozneje aretirala več osumljencev.
Des Cars je poslancem predstavila prve ugotovitve notranje preiskave. Po njenih besedah je bil rop možen zaradi kombinacije več dejavnikov: poznavanja logistike znotraj stavbe, izkoriščanja tovornega dvigala in dejstva, da je bil napad izveden v zelo kratkem časovnem oknu, navaja AP.
Vitrine zdržale napad z orodjem za rezanje betona
Direktorica muzeja je razkrila, da so storilci uporabili električna orodja s kolutnimi rezili, sicer namenjena rezanju betona. Vitrine v galeriji Apollo so bile nazadnje posodobljene leta 2019 in so bile zasnovane predvsem za odpor proti morebitnemu napadu iz notranjosti, denimo z orožjem, ne pa za dolgotrajno rezanje z gradbenimi orodji.
Po njenih besedah so se vitrine med ropom izkazale za robustne, saj se steklo ni takoj razletelo. Posnetki nadzornih kamer naj bi po navedbah des Cars pokazali, da so se tatovi morali precej časa boriti z zaščitnimi ohišji, kar je dodatno obremenilo časovnico ropa. Vendar pa kombinacija uporabljenega orodja in dobro načrtovanega dostopa vseeno ni bila dovolj hitro zaznana.
Vodstvo muzeja želi zato nove varnostne rešitve usmeriti predvsem v preprečevanje fizičnega približevanja galerijam ter v zgodnejše zaznavanje sumljivih aktivnosti, še preden bi storilci dosegli vitrine z najdragocenejšimi predmeti.
Varnost v središču desetletnega načrta „Louvre New Renaissance“
Des Cars je poudarila, da je izboljšanje varnosti eden ključnih stebrov desetletnega razvojnega programa „Louvre New Renaissance“, ki se je začel v začetku leta. Program, vreden do 800 milijonov evrov, vključuje celovito posodobitev infrastrukture, prenovo notranjih prostorov ter prilagoditve za zmanjšanje gneče v najbolj obiskanih delih muzeja.
Načrt predvideva tudi reorganizacijo poteka obiskovalcev in nove prostorske rešitve za najprepoznavnejše umetnine. Mona Liza naj bi po zdajšnjih načrtih do leta 2031 dobila svojo samostojno galerijo, prilagojeno stalno visokemu številu obiskovalcev in sodobnim varnostnim standardom.
Direktorica je poslancem pojasnila, da je obseg nujnih ukrepov po oktobrskem ropu vključen v širši projekt prenove. Varnostne investicije bodo po njenem mnenju morale slediti ne le vrednosti zbirk, temveč tudi realnosti masovnega turizma in vedno bolj sofisticiranih metod organiziranega kriminala.
Množični turizem obremenjuje muzej in njegovo infrastrukturo
Louvre se že več let sooča z velikim pritiskom zaradi množičnega turizma. Des Cars je spomnila, da je bila znamenita steklena piramida ob odprtju leta 1989 zasnovana za približno 4 milijone obiskovalcev na leto. Letos je muzej že presegel 8 milijonov obiskovalcev, zato so uvedli omejitev na največ 30.000 obiskovalcev na dan.
Direktorica je ocenila, da je obsežna posodobitev, ki jo je Louvre doživel v 80. letih prejšnjega stoletja, danes tehnično zastarela. Po njenem je infrastruktura muzeja „že 40 let na robu zmogljivosti“, saj ključna oprema deluje neprekinjeno in pod večjimi obremenitvami, kot so jih načrtovali ob gradnji.
Muzej je ta teden sporočil, da zaradi strukturne ranljivosti začasno zapira del pisarn za zaposlene in eno od javnih galerij. Ukrep je po navedbah vodstva preventiven in del širšega pregleda stanja nosilnih konstrukcij ter drugih ključnih delov stavbe.
Foto: Pixabay
