Lukašenko znova zaprisegel kot beloruski predsednik
V prestolnici Minsk je Aleksander Lukašenko na slovesnosti v Palači neodvisnosti prisegel za svoj sedmi zaporedni mandat na čelu Belorusije. Slovesnost, ki je potekala v torek, je zaznamovala še en mejnik v njegovi več kot tri desetletja dolgi vladavini, ki jo kritiki označujejo za avtoritarno. Lukašenko, ki je na oblasti od leta 1994, je v inavguracijskem govoru zavrnil očitke o diktaturi in zatrdil, da Belorusija pooseblja pravo demokracijo, ki služi interesom ljudstva. “Polovica sveta sanja o naši ‘diktaturi’, diktaturi resničnih poslov in interesov naših ljudi,” je dejal ter dodal, da imajo v Belorusiji več demokracije kot tisti, ki se predstavljajo kot njeni vzorniki.
Predsedniške volitve, ki so potekale 26. januarja, so po poročanju beloruske osrednje volilne komisije Lukašenku prinesle skoraj 87 odstotkov glasov. Vendar pa so opozicijski krogi volitve označili za zrežirano farso, saj so vsi štirje simbolični protikandidati med kampanjo javno podpirali njegovo vladavino, piše Euronews. Politični nasprotniki so bili bodisi zaprti bodisi prisiljeni v izgnanstvo, kar je še dodatno okrepilo vtise o zatiranju nestrinjanja in svobode govora v državi. Na tisoče Lukašenkovih privržencev se je zbralo na slovesnosti, kjer je svoje kritike označil za “tuje marionete” brez prihodnosti in brez podpore javnosti.
Globoka kriza človekovih pravic in mednarodne obsodbe
Lukašenkova vladavina je že dolgo tarča kritik zaradi sistematičnega zatiranja opozicije in civilne družbe. Po volitvah leta 2020, ki so prav tako veljale za sporne, so državo pretresli množični protesti, kakršnih Belorusija z devetimi milijoni prebivalcev še ni videla. Oblasti so se odzvale z ostrimi represalijami: aretiranih je bilo več kot 65.000 ljudi, na tisoče so jih pretepli varnostni organi, neodvisni mediji in nevladne organizacije pa so bile prisiljene zapreti vrata. Zahod je uvedel sankcije, beloruski aktivisti pa poročajo o več kot 1200 političnih zapornikih, med njimi je tudi Nobelov nagrajenec za mir Aleš Bialiatski, ustanovitelj centra za človekove pravice Viasna.
Skupine za človekove pravice, vključno z Viasno, so v skupni izjavi zapisale, da so volitve potekale v ozračju strahu in represije, ki duši civilno družbo, medije in opozicijo. “Lukašenkov nadzor nad oblastjo je nelegitimen,” trdijo in opozarjajo na globoko krizo človekovih pravic v državi. Medtem Lukašenko ohranja trdno zavezništvo z Rusijo, ki mu zagotavlja politično in finančno podporo. Leta 2022 je Moskvi dovolil uporabo beloruskega ozemlja za napad na Ukrajino, pozneje pa je na svojem ozemlju gostil rusko taktično jedrsko orožje.
Vodja opozicije v izgnanstvu Sviatlana Tsikhanouskaya, ki je po volitvah 2020 pobegnila v Litvo, je obljubila nadaljevanje boja za svobodo Belorusije. “Naš cilj je osvoboditev izpod ruske okupacije in Lukašenkove tiranije ter vrnitev Belorusije v evropsko družino narodov,” je dejala v litovskem parlamentu. Nekateri analitiki medtem namigujejo, da bi Lukašenko v novem mandatu lahko poskušal izboljšati odnose z Zahodom, da bi zmanjšal odvisnost od Kremlja in omilil sankcije. “Signali o pripravljenosti za dialog so že bili poslani,” pravi neodvisni analitik Valery Karbalevich.
Portal24; Foto: Wikimedia/ Serge Serebro, Vitebsk Popular News
