Macron: Francija Evropi ponuja jedrski ščit
Francija je stopila v ospredje evropske varnostne razprave s ponudbo, ki bi lahko temeljito spremenila obrambno dinamiko na celini. Predsednik Emmanuel Macron je namreč izrazil pripravljenost, da Francija svoje jedrsko orožje uporabi kot zaščitni ščit za Evropo, kar je odziv na negotovosti, ki jih prinašajo grožnje ZDA o umiku svojih sil iz regije. The Telegraph navaja, da bi lahko francoska bojna letala z jedrskimi zmogljivostmi kmalu pristala v Nemčiji, kar bi bil pomemben korak v krepitvi evropske obrambne neodvisnosti. Poteza prihaja v času, ko se Evropa sooča z vse večjimi izzivi, povezanimi z rusko agresijo in spreminjajočimi se zavezništvi na čelu z novo administracijo Donalda Trumpa v Združenih državah.
Macronova pobuda ni zgolj retorična. Francoski uradnik je za The Telegraph poudaril, da bi napotitev lovcev z jedrskim orožjem v Nemčijo poslala jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. “To ne bi smelo biti preveč zapleteno, hkrati pa bi imelo močan simbolni in praktični učinek,” je dejal vir. Ideja se je porodila v luči naraščajočih napetosti zaradi vojne v Ukrajini, ki je februarja 2025 obeležila tretjo obletnico, in nepričakovanega stališča ZDA, ki so na vrhu v Beli hiši nakazale, da po morebitnem mirovnem sporazumu ne bodo zagotavljale varnostnih jamstev Ukrajini. Macron je ob tem poudaril: “Mir ne sme pomeniti predaje Ukrajine.” S čimer je Evropejce pozval, naj prevzamejo večjo odgovornost za svojo varnost.
Macronov dialog s Trumpom in Merzom
Macronova vizija je dobila dodatno težo po nedeljskem pogovoru z Friedrichom Merzom, voditeljem nemške Krščansko-demokratske unije (CDU), ki naj bi po zmagi na volitvah postal naslednji nemški kancler. Pogovor je potekal tik pred Macronovim odhodom v Washington, kjer je Trumpu predstavil svoj načrt za evropsko varnost in podporo Ukrajini. Merz, ki si prizadeva za večjo evropsko neodvisnost od ZDA, je že prej pozval Francijo in Veliko Britanijo, naj razširita svoj jedrski dežnik nad celotno Evropo. “Pariz in London bi se morala pogovoriti o tem, ali lahko njuna jedrska zaščita zajame tudi nas,” je dejal v petek pred volitvami, v nedeljo pa dodal, da ZDA pod Trumpovim vodstvom kažejo “ravnodušnost do usode Evrope”.
Na vrhu v Beli hiši je Trump predlagal, da bi evropske enote lahko v Ukrajino poslali kot mirovnike, kar je Putin po njegovih besedah pripravljen sprejeti. Macron je ob tem vztrajal, da mora Evropa ostati enotna in močna, ne glede na ameriške odločitve. Medtem so se ZDA znašle v sporu z zavezniki zaradi resolucije Združenih narodov, ki je obsojala rusko agresijo. Washington je skupaj z Rusijo glasoval proti predlogu, kar je dodatno razburilo evropske voditelje. Francija, ki razpolaga z okoli 300 jedrskimi bojnimi glavami v okviru svoje neodvisne “odvračilne sile”, vidi priložnost, da zapolni nastalo vrzel.
Pritisk na Veliko Britanijo in evropski jedrski dežnik
Francoska pobuda ne vpliva le na odnose z Rusijo in ZDA, temveč tudi na dinamiko znotraj Evrope. V Berlinu so diplomati že namignili, da bi Macronova ponudba lahko povečala pritisk na britanskega premierja Keira Starmerja, naj Velika Britanija prispeva svoj delež k skupni obrambi. Britanski sistem Trident, ki temelji na štirih podmornicah razreda Vanguard, je ključni del Natove obrambne strategije, a za zdaj ni jasno, ali je London pripravljen slediti francoskemu zgledu. “Če Francija napoti jedrske zmogljivosti v Nemčijo, bo to nedvomno vplivalo na Britance,” je dejal berlinski diplomat. “V CDU razmišljajo, da potrebujemo jedrski dežnik, in so pripravljeni o tem govoriti – ter celo plačati.”
Nemški viri medtem poudarjajo, da uradnih pogovorov o evropski jedrski odvračilni sili še ni, saj je Merz trenutno osredotočen na oblikovanje koalicijske vlade. Kljub temu Macron vztrajno spodbuja razpravo o vlogi francoskega jedrskega orožja v evropski obrambi. Medtem je Boris Johnson, nekdanji britanski premier, med obiskom v Kijevu za The Telegraph izjavil, da obstaja “moralni razlog”, da Ukrajina razvije lastne jedrske zmogljivosti kot odgovor na rusko grožnjo. Njegove besede so dodatno podžgale razpravo o prihodnosti evropske varnosti.
Geopolitični premiki in Ukrajina v ospredju
V ozadju teh dogodkov ostaja Ukrajina ključna točka spora. Ob tretji obletnici ruske invazije je Starmer prek videopovezave na vrhu v Kijevu poudaril, da Moskva “ne drži vseh kart v tej vojni”, in obljubil britansko podporo z možnostjo napotitve čet kot mirovnikov. Nasprotno je Trump nakazal, da bi se vojna lahko končala v nekaj tednih, pri čemer je omenil morebitni obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Washingtonu zaradi podpisa sporazuma o rudnih virih. Macron je v intervjuju za Fox News prav tako izrazil optimizem glede premirja, a vztrajal, da mora biti dogovor pravičen.
Britanski zunanji minister David Lammy je v parlamentu ostro obsodil Putina, ga označil za “agenta KGB, ki deluje s prevaro”, ter invazijo označil za “barbarsko”. Njegove besede so v nasprotju s Trumpovimi trditvami, da je za vojno kriva Ukrajina. Putin je na drugi strani v Moskvi izrazil pripravljenost Rusije za sodelovanje z ZDA pri rudnih virih in celo vključitev Evrope v mirovni proces, kar nakazuje zapleteno prepletanje interesov. Francija s svojo pobudo jasno sporoča, da je pripravljena prevzeti vodilno vlogo v novi evropski varnostni arhitekturi, medtem ko se celina prilagaja hitro spreminjajočim se globalnim razmeram.
Portal24; Foto: Wikimedia Tiskovna služba predsednika Ruske federacije
