Macron z nepriljubljeno pokojninsko reformo zaobšel parlament

Pirova zmaga Macrona pri pokojninski reformi

Odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da zaobide parlament in nepriljubljeno pokojninsko reformo dobesedno vsili, je razkrila kako brezkompromisen voditelj je. Macron se zdaj sooča z ostrim odzivom opogumljenih opozicijskih poslancev in protestnikov.

Macron je obljubil, da bo v drugem mandatu opustil svoj politični pristop od zgoraj navzdol in sodeloval z opozicijskimi strankami. 

Kljub intenzivnemu lobiranju pri poslancih in srečanjih v Elizejski dvorani sta se francoski predsednik in njegova premierka Elisabeth Borne soočila z verjetnostjo poraza v parlamentu. Odločila sta se, da bosta sprožila sporno ustavno orodje to je člen 49.3 in se izognila glasovanju.

“Moj politični interes bi bil, da bi glasoval. Vendar menim, da so finančna in gospodarska tveganja na tej stopnji, prevelika” je Macron po besedah ​​udeleženca srečanja dejal ministrom.

Namen Macronove vodilne pokojninske reforme je zvišati zakonsko določeno starost za upokojitev z 62 na 64 let in razširiti prispevke za polno pokojnino, da bi uravnotežili račune francoskega državnega pokojninskega sistema… o tem smo pisali tukaj.

Pozivi k odstopu

V četrtek, se je Borne v državni skupščini, ko je objavila svojo napoved in sprožila člen 49.3, soočila s prizori jeze in nemira.

Poslanci skrajne levice iz stranke France Unbowed so izžvižgali in vzklikali nacionalno himno Marseljezo. Poslanci desnice National Rally pa so vzklikali ‘Odstop! Odstopite!’

Predsednica predstavniškega doma je bila prisiljena prekiniti razpravo, da je Borne lahko znova spregovorila.

“Ne moremo tvegati, da bo 175 ur parlamentarne razprave propadlo,” je dejala Borne.

Po objavi so opozicijski poslanci obljubili, da bodo nadaljevali boj proti reformi, bodisi v parlamentu s podporo nezaupnici bodisi na ulicah.

Vodja skrajno desničarskega Nacionalnega združevanja Marine Le Pen je to potezo označila za “osebni neuspeh” Macrona. “To je njegova reforma, on jo je predlagal in zagovarjal v svoji kampanji,” je dejala novinarjem.

Po odločitvi so v več mestih po Franciji začeli spontani protesti. V  Parizu se je na tisoče protestnikov zgrnilo na Place de la Concorde, spopadli so se s policijo in zažigali gradbene odre. Sindikati so pozvali k protestnemu dnevu 23. marca.

Člen 49.3, ‘zanikanje demokracije’

Sklicevanje na člen 49.3 se za vlado na splošno šteje kot nevarna poteza. Člen poslancem omogoča, da v 24 urah vložijo predlog nezaupnice. Sindikati so veliko enotnost že pokazali, saj so vodili skoraj tedenske pohode in proteste, ki so na ulice pripeljale na stotisoče državljanov. V Parizu je zaradi stavke smetarjev na ulicah po ocenah ostalo 7000 ton smeti.

Francoska ustava vladam sicer dovoljuje, da pod določenimi pogoji obidejo parlament, a se v Franciji zaradi družbenih napetosti in naraščajočega nezaupanja do politikov njena uporaba vse bolj obravnava kot nedemokratična.

Pred glasovanjem je Frédéric Dabi, generalni direktor inštituta za javnomnenjsko raziskavo IFOP, dejal, da so mnenja o sklicevanju na člen 49.3, “radikalno različna.”

”Javno mnenje o členu 49.3 se je spremenilo. Velja za orodje za brutalizacijo državnega zbora: zdaj se ga vidi kot avtoritarnega namesto zgolj avtoritativnega. Ljudje si danes želijo več transparentnosti, več demokracije,” je dejal.

Poteza pa razkriva tudi oslabljenega predsednika, ki po izgubi večine v parlamentu in zaradi nizke priljubljenosti ni mogel obrniti javnega mnenja v Franciji.

Preživetje zdaj in kasneje

Vlada bo morala kratkoročno preživeti več nezaupnic, o katerih bodo predvidoma glasovali v ponedeljek. Macronova vlada se je v preteklosti že soočila z nezaupnico, toda tokrat so vložki veliko višji.

Ta poteza dolgoročno uničuje obete o tesnejšem zavezništvu med Macronovo stranko in konservativnimi Les Républicains. Da vodstvo konservativne stranke kljub popuščanju vladajoče stranke glede zakona ni moglo zbrati svojih poslancev je za Macrona znak za skrb.

Velika težava za Macrona je tudi, da potrebuje partnerje, a jih ne najde. Plus tega je on človek, ki je leta 2017 obrnil francosko politično krajino z zdrobljenjem tradicionalnih levičarskih in desničarskih strank.

Vprašanje je tudi kako bo Macron v naslednjih štirih letih svojega predsedovanja brez zanesljivih koalicijskih partnerjev, glede na ponovno okrepljeno opozicijo, s katero se bo v parlamentu zagotovo soočil, delal pa za zdaj ostaja odprto.

vir Foto: Wikimedia