Madžarska doživlja hudo krizo, lahko Orban preživi?
Visoka inflacija, zamrznitev evropskih sredstev in izolacija zaradi tesnih odnosov z Moskvo. Orban je v tako težkem položaju kot še nikoli. Koliko časa še lahko zdrži pritisk?
Madžarski premier Viktor Orban je preživel že številne krize, ki so ogrožale njegovo moč. Notranjo in zunanjo, gospodarsko in socialno. Zdaj pa je Viktor Orban pred največjim izzivom v zadnjih trinajstih letih vladanja. Leto 2023 bi torej lahko postalo odločilno in usodno za politika, čigar ime povezujejo z vzponom neoliberalizma v Evropi.
Madžarska preživlja najhujšo gospodarsko krizo po letu 2008.
Madžarska trenutno doživlja najhujšo gospodarsko krizo po mednarodni finančni krizi 2008/2009, ko je že skoraj bankrotirala. Nacionalna valuta forint je v zadnjih mesecih izgubila vrednost, visoka nad 20-odstotna inflacija pa v eksistencialno bedo pahne vse več ljudi v državi. Omejevanje cen hrane in bencina je doslej le malo pomagalo in povzročilo pomanjkanje, prvič po koncu socializma.
Ravno v teh težkih socialno-ekonomskih razmerah je EU Madžarski zaradi pomanjkljivosti v pravni državi ukinila velik del milijardnih subvencij. In nadaljnji rezi so neizogibni. Vse do popolnega preklica vseh plačil iz Bruslja. Poleg tega je Orbanova vlada zaradi svoje proruske drže bolj izolirana kot kadar koli prej v Evropi.
Prelaganje krivde na druge
“Pravzaprav Orbanova vlada še nikoli ni bila v tako težkem položaju, kot je zdaj,” je za DW povedal politolog Peter Kreko z levoliberalnega budimpeštanskega inštituta Political Capital. “To se vidi iz anket, po katerih nezadovoljstvo narašča, ali pa iz protestov izobraževalcev, ki trajajo več mesecev,” pravi Kreko.
“Orban in njegova vlada sta še vedno zelo uspešna pri prelaganju krivde za krizo na zunanje akterje, kot sta EU ali borzni milijarder George Soros. Orban in njegova stranka Fidesz imata zelo stabilno volilno telo in sta vzpostavila najbolj centraliziran politični sistem v EU. Vse to pomeni, da obstaja velika možnost, da bi madžarska vlada preživela to krizno situacijo,” pravi Kreko.
Težko, a ne na robu prepada
Konservativni ekonomist Laszlo Csaba, ki je nekoč pripadal neformalni skupini Orbanovih svetovalcev in poučuje na Srednjeevropski univerzi (Budimpešta/Dunaj), trenutno madžarsko krizo vidi predvsem kot “krizo Orbanovega modela”.
“V ozadju tega modela je politika poceni denarja, ohlapna denarna politika in velikodušna poraba. Tega ni več mogoče vzdržati,” je za DW dejal Csaba . “Na splošno je situacija, v kateri se je znašla vlada, težka, a ne katastrofalna. Madžarska se sooča z recesijo. Vendar ni na robu prepada, kot je bila pred 15 leti med finančno krizo,” pravi.
Za Madžarsko bo v prihodnjih mesecih veliko odvisno od tega, ali ji bodo subvencije EU izplačane ali ne. Država je za Poljsko druga največja neto prejemnica subvencij EU. V zadnjih letih predstavljajo v povprečju tri do štiri odstotke madžarskega bruto družbenega proizvoda. Slednje približno ustreza letni gospodarski rasti države.
Balkanska tržnica
Sredi decembra 2022 je Evropska komisija po večmesečnem tavanju sprva ustavila izplačilo 6,3 milijarde evrov Madžarski. Razlogi so bili pomanjkanje pravne države in obtožbe o korupciji. Konec decembra je Bruselj celo zagrozil z zamrznitvijo celotne vsote, predvidene za Madžarsko v proračunu do leta 2027, to je najmanj 22 milijard evrov. EU bi lahko Madžarsko pripeljala v zelo hudo gospodarsko krizo.
A le malokdo na Madžarskem verjame, da se bo to zgodilo. “EU je v preteklosti vedno uporabljala ostre besede do Madžarske, a jih ni uresničila,” pravi ekonomist Laszlo Csaba.
“Zato menim, da bo del EU sredstev še prišel. Če ne bi bilo več vplačil, bi EU izgubila vpliv na Madžarsko, to pa ni v interesu Bruslja. Tako da bo pogajalski proces zdaj malo kot balkanska tržnica. Na koncu bo prišlo do kompromisa,” pravi Csaba.
Manevriranje skozi krizo
Politolog Peter Kreko opozarja, da Orbanova pripravljenost na kompromise, ko gre za pravno državo, ne sme zavesti. Ne moremo pričakovati, da bo lev čez noč postal vegetarijanec, pravi Kreko.
“Ni v Orbanovem interesu, da bi naredil konec nepotizmu in korupciji, ki sta značilna za njegovo vlado. Ker bi to pomenilo, da bi njegovi tesni sodelavci ali družinski člani lahko celo v zaporu. To ni značilno za noben neliberalni sistem, še posebej ne v ekonomsko težke situacije, da se odpirajo. Še bolj se zapirajo,” pravi Kreko.
Oba strokovnjaka domnevata, da bo Orban poskušal “manevrirati” skozi tako politično kot gospodarsko krizo. Ekonomist Csaba vidi znak tega v “aferi Matolcsy”.
Prvi mož Madžarske narodne banke György Matolcsy, dolgoletni tesni in zaupni Orbanov sodelavec, je v začetku decembra nenavadno odkrito kritiziral madžarsko gospodarsko politiko in posredno pozval k varčevalnim ukrepom. Na Madžarskem je kritika Matolcsyjeva sprožila razpravo o tem, kako stabilna je še Orbanova vladavina.
Premalo in prepozno
Csaba meni, da madžarski premier obvladuje situacijo. “Orban ima za vsako nalogo dva človeka,” pravi. “Eni so bolj realisti, kot je Matolcsy, drugi so optimisti. Če ne bo druge možnosti, bo sprejel drastične, realistične ukrepe, hkrati pa boste od njega slišali običajne visoke tone,” pravi Csaba.
O podobni dvojni strategiji v madžarski zunanji politiki govori politolog Kreko. Madžarska se je celo odkrito spopadla s svojo najbližjo zaveznico Poljsko zaradi Orbánovih pogledov na rusko vojno proti Ukrajini. Decembra je šel madžarski premier celo tako daleč, da je krivdo za vojno pripisal ZDA.
Hkrati je na obisk v Kijev poslal predsednico države Katalin Novak. Mediji blizu oblasti, ki so doslej širili najhujšo prorusko propagando, zdaj vse glasneje govorijo o “agresiji Rusije”.
Kreko dvomi, da bo Orban s takšno politiko uspel dobro prebroditi krizo, končati zunanjepolitično izolacijo in rešiti spor z EU. “To, kako se Orban trenutno obnaša, je mogoče najkrajše opisati: premalo naredi prepozno,” pravi ta politolog.
Vir Foto: zajem zaslona
