Madžarska in Slovaška sta na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju preprečili sprejetje 18. paketa sankcij proti Rusiji. Odločitev, ki jo je napovedal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, je odziv na načrte Evropske komisije, da do konca leta 2027 postopno ukine uvoz ruskih energentov. Po poročanju tujih medijev gre za novo poglavje v napetih odnosih med Brusljem in državama, ki ohranjata tesne gospodarske vezi z Moskvo.
Madžarska in Slovaška sta svojo odločitev utemeljili z gospodarskimi razlogi. Szijjártó je poudaril, da bi sankcije, ki jih predlaga Evropska komisija, državama preprečile nadaljnje nakupe cenovno ugodnega ruskega zemeljskega plina in nafte.
“EU želi prepovedati državam članicam, vključno z Madžarsko in Slovaško, nabavo poceni ruskih energentov, kot smo to počeli doslej,” je dejal Szijjártó na novinarski konferenci, ki jo je prenašal madžarski kanal M1.
Obe državi sta odvisni od ruskih energentov, saj je leta 2024 skoraj 19 odstotkov uvoza plina in utekočinjenega zemeljskega plina v EU še vedno prihajalo iz Rusije, čeprav je to manj kot pred leti.
Leta 2022 sta Madžarska in Slovaška izpogajali izjemo pri sankcijah na rusko nafto, kar jima je omogočilo nadaljnje nakupe. Tokrat pa Evropska komisija predlaga pravno zavezujočo prepoved uvoza ruskega plina do konca 2027, kar ne dopušča veta posameznih držav.
Geopolitične napetosti in pogajanja
Odločitev Madžarske in Slovaške je sprožila razprave v Bruslju, kjer nekateri diplomati potezo vidijo kot pogajalsko taktiko. Po navedbah virov blizu Evropske komisije naj bi bili zasebni pogovori z obema državama manj konfliktni, kot kažejo javne izjave.
“Madžarska in Slovaška za zaprtimi vrati nista tako glasni,” je za Politico dejal neimenovani diplomat, ki pričakuje dogovor na vrhu voditeljev EU konec tedna. V ozadju razprav je predlog Evropske komisije v okviru načrta REPowerEU, ki predvideva pravno zavezujočo in postopno prepoved uvoza ruskega plina in nafte do konca leta 2027.
Madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico sta že večkrat izrazila nasprotovanje sankcijam, ki bi škodovale njunim gospodarstvom.
Fico je poudaril, da Slovaška ne bo podprla sankcij brez rešitve za energetsko odvisnost države. Poleg tega je Orbán opozoril na možen porast cen energije zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu, kar bi dodatno obremenilo evropska gospodarstva.
Širši kontekst in izzivi
Sankcije, ki jih predlaga EU, ciljajo na ruske energetske prihodke, bančni sektor in vojaško industrijo. Predlog vključuje prepoved uvoza goriva, predelanega iz ruske nafte v tretjih državah, in sankcije proti dodatnim 22 ruskim bankam.
Prav tako naj bi se zaostrile omejitve za t. i. “senco floto” tankerjev, ki prevažajo rusko nafto. Kljub temu enotnost znotraj EU ostaja izziv, saj sankcije zahtevajo soglasje vseh 27 članic.
Madžarska je že v preteklosti grozila z vetom na sankcije, a je pogosto popustila po pogajanjih. Tokrat se zdi, da sta Madžarska in Slovaška odločeni vztrajati pri zaščiti svojih energetskih interesov. Vprašanje, ali bo EU našla kompromis, ostaja odprto, medtem ko se bliža vrh voditeljev, kjer bo tema sankcij znova na dnevnem redu.
Ana Koren
Foto: Pixabay/NakNakNaku
