Madžarska ni podprla skupnega poziva EU za prekinitev ognja v Gazi
26 od 27 držav članic Evropske unije, z izjemo Madžarske, je izdalo skupno izjavo, ki poziva k morebitni prekinitvi ognja v Gazi. Pozivajo tudi Izrael, naj prekliče svoje načrte za napad na Rafo, območje, kjer pred vojno beži več kot milijon Palestincev. Madžarska, ki jo v tem primeru predstavlja zunanji minister Péter Szijjártó, je zavzela stališče proti skupnemu pozivu in blokirala načrte EU za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem. Odločitev je Budimpešta sprejela kljub intenzivnim deseturnim pogovorom med zunanjimi ministri EU in pritiskom iz drugih prestolnic.
V izjavi, ki jo je podprlo 26 držav, se poziva k “takojšnjemu humanitarnemu premoru, ki bi lahko vodil do trajne prekinitve ognja” v obleganem območju Gaze, kjer je od začetka vojne izgubilo življenje približno 29.000 Palestincev. Prav tako se izraelsko vlado poziva, naj se vzdrži načrtovane vojaške akcije v Rafi, ki bi “poslabšala že tako katastrofalne humanitarne razmere.”
Poziv je pritisk na izraelsko vojsko
To dejanje dodaja pritisk na izraelsko vojno vlado, ki je premišljevala o kopenski ofenzivi na Rafah, češ da tam skrivajo zadnje militante Hamasa. Član vojnega kabineta Izraela je celo zagrozil z ofenzivo, če talci, ki jih drži Hamas, ne bodo osvobojeni pred začetkom ramazana.
Pomanjkanje soglasja znotraj EU glede te zadeve poudarja težave, s katerimi se sooča blok pri doseganju skupne linije glede konflikta na Bližnjem vzhodu. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell je izpostavil, da pomanjkanje enotnosti šibki položaj Evrope, ki lahko odigra vlogo le, ko je enotna.
Madžarska je v preteklih mesecih večkrat zagrozila, da bo uporabila svojo pravico veta, da bi preprečila ali iztirila zunanjepolitične odločitve EU. Ta dejanja so prisilila Evropski svet, da išče ustvarjalne načine za obhod stališč Budimpešte, kar je vključevalo tudi prošnjo premierju Viktorju Orbánu, naj zapusti pogajalsko sobo, da bi lahko ostali voditelji odobrili začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo brez njegove prisotnosti.
Notranja razhajanja glede zunanje politike
Evropska Unija se sooča z notranjimi razhajanji glede svoje zunanje politike, kar se je nedavno pokazalo v zamudi pri odobritvi paketa pomoči za Ukrajino in nesoglasjih glede sankcij proti izraelskim naseljencem. Paket pomoči v vrednosti 50 milijard evrov za Ukrajino je bil odložen za sedem tednov, saj države članice niso uspele prepričati Madžarske k popuščanju.
Sankcije proti izraelskim naseljencem, ki so bile uvedene zaradi napadov na palestinske skupnosti, so prav tako naletela na ovire. Združeno kraljestvo in ZDA so že izvedli takšne sankcije. Načrt EU pa je zastal zaradi nasprotovanja nekaterih članic, kot sta Češka in Madžarska. Te države so izražale zaskrbljenost, da bi enačenje naseljencev s Hamasom, ki je v EU označen kot teroristična organizacija, poslalo napačno politično sporočilo.
Češki zunanji minister Jan Lipavský je poudaril, da njegova država ni popolnoma blokirala svežnja sankcij, vendar je druga država članica preprečila sprejetje celotnega svežnja. Josep Borrell, najvišji diplomat EU, je pozval države članice k ukrepanju proti tem, kar je označil za “teroristične akcije” proti Palestincem.
Francija je kot odgovor na zastoj uvedla enostranske sankcije proti izraelskim naseljencem, Belgija, Irska in Španija pa so nakazale, da bi lahko sledile podobnim ukrepom. Nasilje izraelskih naseljencev se je po ocenah ZN od začetka vojne v Gazi znatno povečalo.
Notranje delitve
Borrell je na münchenski varnostni konferenci izpostavil, da je nasilje na Zahodnem bregu, ki ga izvajajo Izraelci, resna ovira za rešitev dveh držav, kar je ključno za zagotavljanje trajnega miru in varnosti v regiji. EU si želi imeti vlogo v pogajanjih za mirno rešitev spora, vendar so njena prizadevanja otežena zaradi notranjih delitev.
Borrell je napovedal, da bo EU nadaljevala razprave o tem, kako naprej glede sankcij proti izraelskim naseljencem in militantom Hamasa, ob upoštevanju kršitev človekovih pravic in spolnega nasilja. Odločitev o nadaljevanju pogovorov kaže na težave EU pri doseganju skupnega stališča in ukrepanja v zunanjepolitičnih vprašanjih.
[Vir: Euronews]; Foto: Pexels; Portal24
