Madžarska ovira enotnost EU ob Trumpovi pobudi za pogajanja
Evropska unija (EU) se sooča z izzivom poenotenja stališč do pobude ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pogajanja med Ukrajino in Rusijo. Države članice si prizadevajo za usklajen pristop in okrepitev podpore Ukrajini, Madžarska pa medtem izstopa kot pomemben dejavnik, ki vpliva na dinamiko znotraj EU. Madžarska vlada je pozvala EU, naj se vzdrži novih pobud, ki bi lahko vplivale na pogajanja pod vodstvom Trumpa.
Trumpova iniciativa, ki je nastala brez predhodnega usklajevanja z zahodnimi zavezniki, je povzročila razprave o prihodnosti čezatlantskih odnosov. Nekateri v EU se bojijo, da bi lahko Ukrajina v pogajanjih pristala na dogovor, ki bi vplival na evropsko varnost, navaja Euronews. Trump je v svojih izjavah Ukrajino opisal z izrazi, ki odmevajo z ruskim stališčem. Predsednika Volodimirja Zelenskega pa je Trump označil za “diktatorja brez volitev”. Države EU medtem pripravljajo predloge za povečanje finančne in vojaške pomoči Ukrajini ter ohranjanje pritiska na Rusijo. Madžarska pa medtem izraža pomisleke, ki bi lahko otežili te načrte.
Madžarski pogled na sankcije in pomoč
Madžarska vlada poudarja, da je treba dati prednost pogajanjem med ZDA in Rusijo. Zunanji minister Péter Szijjártó je napovedal, da bi lahko Madžarska blokirala podaljšanje sankcij EU proti ruskim in beloruskim posameznikom ter subjektom, ki vključujejo skoraj 3000 imen. Rok za podaljšanje je 15. marec, odločitev pa zahteva soglasje vseh članic. Szijjártó je dejal, da “prenagljene odločitve” EU ne bi smele ovirati mirovnih prizadevanj, in izrazil zadržanost do novih paketov pomoči Ukrajini, pri čemer je poudaril, da Madžarska ne želi podpirati ukrepov, ki bi podaljšali konflikt.
Premier Viktor Orbán je v radijskem intervjuju izrazil prepričanje, da bi Trumpova administracija lahko prispevala k miru in gospodarskemu okrevanju. Szijjártó je dodal, da neposredni pogovori med ZDA in Rusijo vlivajo upanje v rešitev.
Pretekli primeri in trenutna drža Budimpešte
Madžarska je že v preteklosti izrazila pomisleke glede ukrepov EU. Prejšnji mesec je grozila z blokado podaljšanja sektorskih sankcij proti Rusiji, ki zajemajo omejitve na področju energije, tehnologije in financ ter zamrznitev 210 milijard evrov ruskih sredstev. Na koncu je privolila po pogovorih z Evropsko komisijo o plinskem vprašanju, povezanem z Ukrajino. Szijjártó zdaj trdi, da Komisija ni izpolnila dogovorjenega, kar nakazuje nadaljevanje napetosti.
Budimpešta je prav tako več kot dve leti zadrževala izplačilo več kot 6 milijard evrov iz Evropske mirovne pomoči (EPF), ki državam povrne stroške za orožje, poslano Ukrajini. Diplomati opozarjajo, da madžarska stališča pogosto sprožajo razprave, a poudarjajo, da se besede in dejanja Budimpešte včasih razlikujejo. “Madžarska postavlja visoke zahteve, a pogosto najde pot do kompromisa,” je dejal eden od virov.
Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je predlagala novo pobudo za zagotavljanje vojaške pomoči Ukrajini, ki vključuje topništvo, sisteme zračne obrambe in opremo za usposabljanje za leto 2025. Pred sestankom zunanjih ministrov v ponedeljek si prizadeva za politični dogovor, ki bi omogočil nadaljnje financiranje. “Potrebujemo več finančnih in vojaških prispevkov,” je pojasnila. Kallas namerava uporabiti različne postopke, kot so prostovoljni prispevki ali konstruktivna vzdržanost, da bi kljub morebitnim oviram zagotovila napredek postopka.
Portal24; Foto: Wikimedia/Evropska ljudska stranka
