Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je danes predstavil aktualno izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe po enem letu veljavnosti zakona. Poudaril je, da gre za živ sistem, ki mora delovati v vsakdanji praksi in ne le na papirju. Kot ključno je izpostavil sodelovanje z izvajalci, prilagoditev financiranja in pomen osebnega stika z uporabniki.
“Zakon ne živi v dokumentu, temveč v dnevni praksi – v domovih, stanovanjih, v človeških odnosih. Naša naloga je, da poskrbimo, da sistem deluje – in če ne deluje optimalno, ga popravimo. To tudi počnemo,” je dejal Maljevac.
Ministru sta se na predstavitvi pridružila tudi Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Posavje, in Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor. Oba sta predstavila pripravljenost izvajalcev na terenu in dosedanje izkušnje pri uveljavljanju sistema.
Posebna pozornost je bila namenjena usklajevanju urne postavke izvajalcev, ki je bila rezultat dogovora in analize stroškov. V pripravo so bili vključeni predstavniki več kot 150 izvajalcev. Korekcija števila efektivnih ur dela, skupaj z upoštevanjem dela med vikendi in prazniki, naj bi zagotovila pravičnejše in stabilnejše financiranje.
Minister je ob tem zavrnil očitke o morebitnih presežkih sredstev: “Izračun prihodkov od prispevka sledi potrebi na terenu. Sredstva, ki se prenesejo v prihodnje leto, pa odražajo zavezanost stabilnosti javnega sistema.”
Terenski izvajalci in vloga CSD kot vstopne točke
Marko Slavič je poudaril, da so domovi pripravljeni na sistem: “Verjamemo in vemo, da bomo zmogli. Kot družba smo ta sistem čakali predolgo – zdaj ga imamo.”
Tudi v Centru za socialno delo Posavje so že aktivno vključeni v ocenjevanje potreb. Direktorica Marina Novak Rabzelj je povedala: “Gre za strokovnjake, ki z empatijo, znanjem in spoštovanjem vstopajo v domove ljudi in ocenjujejo potrebe. Ta osebni stik je srce dolgotrajne oskrbe.”
Po njenih besedah se uporabniki na podlagi ocene razvrstijo v eno od petih kategorij, obseg oskrbe pa znaša od 20 do 110 ur mesečno. Vključene so zdravstvene in socialne storitve, kot so fizioterapija, nega in gospodinjska pomoč. Posebej je izpostavila projekt Kalma, v okviru katerega CSD Posavje koordinira delo vseh 16 vstopnih točk po državi.
Pomembno vlogo ima tudi klicni center 114, ki je v kratkem času prejel več kot 4100 klicev, od tega kar 82 odstotkov v zvezi z dolgotrajno oskrbo. Najpogosteje se ljudje zanimajo za pogoje za oskrbovalca, oddajo vlog in razlago pravic.
Minister Maljevac je poudaril, da ostajajo zavezani delovanju sistema v korist ljudi: “Naše poslanstvo ni, da poskrbimo za idealen zakon na papirju. Naše poslanstvo je, da stokrat preverimo, ali sistem deluje za ljudi – za tiste, ki potrebujejo pomoč, in za tiste, ki to pomoč zagotavljajo.”
V zaključku je še dodal: “Dolgotrajna oskrba ni privilegij. Je osnovna pravica. In kot takšna mora biti dostopna, javna in vzdržna. Ne sklepamo kompromisov, ko gre za dostojanstvo ljudi.”
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo tudi v prihodnjih mesecih nadaljevalo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in izvajalci. Z 1. decembrom se bo v sistem vključila tudi mreža institucionalnega varstva.
Foto: Žan Kolman/UKOM
