Mamica je kakor sonček

ByUredništvo

23. marca, 2023

Mamica je kakor sonček

Marec je, vsaj po čustveni plati, meni zelo ljub mesec. Vnuki me še več kot po navadi lupčkajo in objemajo, pojejo pesmice, rišejo risbice in mi šepetajo, da sem najboljša babi na svetu. Kaj bi človek želel lepšega? Biti mama in babi je nekaj najlepšega na svetu!

A ker me je življenje že zelo zgodaj boleče prizemljilo, si ne delam utvar, da bi se mičkeni, navihani noski hitro povesili, če bi me slišali reči, da si čokolado lahko privoščijo šele po kosilu, haha!

Tudi takrat, ko jih zjutraj vržem iz postelje za v šolo, se izpod odeje sliši jezno godrnjanje. Ko jih spomnim na obveznosti, ko jim prepovem to in ono, mi rečejo:«Kako si tečna, babi!«.

Biti ženska, mama in še babica za povrhu, je zato, roko na srce, včasih kar naporno, sploh če se zavedamo, da se samo z ”božanjem” ne pride daleč.

Ženske, zlasti mame, pogosto delamo veliko napako, ko želimo bližnjim – kdaj pa kdaj tudi brez razloga – na vsak način ugajati. Lahko tudi zgolj zato, da nas trepljajo, objemajo in celo hvalijo.

Nekoč mi je rekla Zinka, danes bi bila stara 123 leta, da so v življenju najbolj cenjene in dragocene tiste mame, ki znajo postavljati meje. Največ škode pa naredijo one druge, ki kar naprej popuščajo. Še huje: v dobri veri, da si bodo z mižanjem na obe očesi ”kupile” mičkeno dodatne ljubezni, marsikaj postorijo tudi namesto svojih potomcev. Rečeno po domače: če le morejo, jim odnašajo riti!

Brez dela ni jela

Nekoč je bil odnos do dela precej drugačen kot danes. Rek, da ”brez dela ni jela”, je bil zelo aktualen in predniki so se ga pogosto držali dobesedno: češ, ”kdor ne dela, naj ne je”. Predstavljate si mamo z več kot desetimi otroki, da bi jih kar naprej crkljala, jim stregla spredaj in zadaj in jim celo nosila zajtrk v posteljo?

Otroci so morali že okoli petega leta iti služit. Pogosto tudi iz bogatih družin.

“Se bo vsaj delati naučil!” so rekli starši.

Generacije so bile vzgojene tako, da je prej ali slej napočil trenutek, ko je moral mlad človek dozoreti, poprijeti za delo in se sam preživljati. Zlepa ali zgrda. Tako ali drugače. Mami se je ob vsakem, ki je odšel od hiše s trebuhom za kruhom, oddahnilo.

Potem je prišel socializem in četudi sta bila kramp in lopata simbol delavskega razreda, so si starši ob vseh udarniških urah, ki so jih morali narediti še ob rednem šihtu, želeli, da bi bilo vsaj otrokom boljše v življenju.

Začeli so jim ”prati možgane” z rekom:”Uči se, da ti v življenju ne bo treba delati.” V bistvu so jim hoteli reči, da si bodo po študiju lahko rezali za spoznanje manj grenke kose kruha, kot so bili njihovi, a so jih, žal, mnogi razumeli dobesedno.

Nedavno sem se pogovarjala z neko mamo, ki ne zmore postaviti svojega 55-letnega sina pred vrata. Sem in tja ta fant k sebi pripelje enako misleče ženske in potem mora s svojo pokojnino, ki res ni med najnižjimi, tudi te pedenati spredaj in zadaj. Fant je sicer doštudiral eno tistih študijskih smeri, za katere je vedel, da so nezaposljive, a je bil pametno preračunljiv, zavedajoč se, da bo dobil pri mamici dovolj podpore v času, ko bo ”neutrudno” iskal kakšno primerno službo.

Leta in desetletja so minila, oče je vmes umrl, ostala je mama. Ko ga je nekoč vprašala, kaj bo počel po njeni smrti, ji je nonšalantno odgovoril, da bo prodal stanovanje in užival življenje, kot ga je do zdaj. Pozabil pa je, da ima še 2 sestri, ki mu tega ”razkošja” ne bosta za prmej dovolili!

Mamica (država) je kakor sonček!

Priznamo ali ne, takšnih, ki imajo 2 zdravi roki, neumne starše, zlasti mamo in še bolj neumno
državo, ki jih podpira v razkošju brezdelja in lenobe, ni malo. Nekateri mamini sinčki in punčke kreativno ustvarjajo ”javno mnenje” na družabnih omrežjih, drugi ne počnejo niti tega. Njihove roke so nežne kot roke dojenčka.

Še huje je, če si takšni ustvarijo družino, kajne draga mama Ines? In potem uboga Ines skrbi za sinkota, njegovo partnerico in njune otroke. Včasih bi se človek zjokal, ko posluša te zgodbe. Neznosno pa postane, če se mladi, nadobudni brezdelneži obeh spolov vdajajo pijači, če izsiljujejo domače za drogo, če jih ubogi starši potem rešujejo iz nemogočih situacij tudi s krediti.

Ne recite, da tega ne veste, vsak kraj ima v svoji sredini kakšno takšno zgubo.

Če pa se že po kakšnem čudežu zaposlijo, hitro odnehajo. Ker je delo preveč naporno, ker 8 ur, revčki, pač ne zdržijo v službi! In spet je uboga mama tista, ki si najde- kljub častitljivim letom – dodaten šiht, da lahko brezdelnežu streže spredaj in zadaj.

Ne vem, kako je drugod po svetu, a pri nas imamo tudi takšne, ki so jim že v mladosti vtepli v glave, da oni lahko (morajo) živeti na račun davkoplačevalcev, da je to njihova pravica, ki jim je ne sme nihče vzeti.
Čudne stvari se dogajajo na tem božjem planetu!

Mam, ki podpirajo tri vogale pri hiši za nameček pa preživljajo še odrasle, delazmožne otroke, ni tako malo.

Včasih si zato mislim, da preveč materinske ljubezni tudi škoduje.

MM, tista, ki posluša in piše.

Več o avtorici: TUKAJ