V kolumni, ki jo je na IUS-INFO nedavno objavil prof. dr. Matej Avbelj, slednji opozarja na številne napetosti, ki spremljajo predstavitev osnutka novega večletnega finančnega okvira (VFO) Evropske unije za obdobje 2028–2034. Dokument je 16. julija v Bruslju predstavila predsednica Evropske komisije. Po mnenju Avblja gre za začetek pomembne fiskalne bitke med državami članicami, v kateri lahko Slovenija največ izgubi ne zaradi višine sredstev, temveč zaradi lastne neučinkovitosti pri črpanju.
Evropska komisija predlaga zgodovinsko visok znesek – kar 2000 milijard evrov v sedmih letih. Avbelj je uvodoma poudaril, da gre za “iniciativo v okviru sicer skromne lastne fiskalne politike EU, ko se za sedemletno obdobje vzpostavijo referenčne vrednosti, na podlagi katerih so sestavljeni letni proračuni EU”.
Kljub temu pa so politični in strokovni odzivi burni. “Za nekatere, zlasti za Nemčijo in Nizozemsko, je predlagani obseg sredstev znatno previsok. Nizozemci predlagajo učinkovitejšo porabo zneskov na obstoječem nivoju. Nemci pa prav tako pozivajo k fiskalni vzdržnosti ter nasprotujejo skupnemu zadolževanju in ustvarjanju novih lastnih virov EU,” je zapisal Avbelj.
Nasprotno pa številne države, med njimi tudi Slovenija, menijo, da je predlagani okvir še vedno prenizek. “Španci bi imeli več, tudi Slovenija je pričakovala več, vendar je po mnenju finančnega ministra zadovoljna tudi s tem, kar je bilo predlagano,” je zapisal Avbelj.
Razkorak med potrebami in fiskalno realnostjo
Avbelj izpostavlja, da “spet tretji ocenjujejo, da je sredstev za razvojni preboj, ki ga potrebuje EU, zlasti za višjo konkurenčnost v svetu, za varnost in tudi za nadaljevanje zelenega prehoda v luči klimatskih sprememb, znatno premalo”.
Opozoril je tudi, da Evropski parlament skoraj soglasno graja postopek nastajanja predloga in izključitev parlamenta iz razprave. “Težišče fiskalne politike EU se vse bolj premika na os Evropska komisija – vlade držav članic,” je zapisal Avbelj.
Kot je zapisal Avbelj, predlagano zvišanje ni tako dramatično, kot se zdi: “Skupaj s skladom NextGenerationEU je že finančni okvir za leta 2021–2027 presegal 2000 milijard. Če od novega predvidenega zneska odštejemo zneske kredita za NextGenerationEU, ki ga bo treba začeti poplačevati, bi v deležu bruto nacionalnega produkta novi VFO v razmerju do aktualnega bil višji le za 0,02 odstotka.”
“Skupni obseg fiskalne zmogljivosti EU potemtakem dejansko ne bi bil mnogo višji,” je podčrtal Avbelj, “spremenile pa bi se prioritete in načini financiranja, tako da bi ti bili prožnejši, manj administrativno naporni, s tem pa dostopnejši za uporabnike.” Po njegovem mnenju bi to “ob strogem spoštovanju vladavine prava pripeljalo tudi do večje učinkovitosti porabe EU sredstev in omogočilo njeno boljše odzivanje na vsakokratne krize.”
Nacionalno-regionalno partnerstvo kot jedro nove logike
Posebej je izpostavil koncept nacionalno-regionalnega partnerstva: “Levji delež nove fiskalne zmogljivosti EU bi bil namenjen t. i. nacionalnemu in regionalnemu partnerstvu, znotraj katerega bi se za vsako državo v dogovoru med Evropsko komisijo in državo članico predvidela združena sredstva za poprej številne ločene postavke, vključno s skupno kmetijsko politiko in kohezijo.”
“Številni so to spremembo pričakali na nož,” nadaljuje Avbelj, “češ da prinaša manj sredstev za kmete in kohezijo, spodbuja centralizacijo na ravni držav (na škodo regij) in EU ter vrh vsega zaradi poudarjene vloge nacionalnih načrtov za porabo sredstev pospešuje nacionalizacijo proračuna EU.”
Poudaril je tudi geopolitično razsežnost predloga: “Ker zaradi varnostnih tveganj načrtovani VFO krepi položaj regij na vzhodu Evrope – in tako nagrajuje predvsem Poljsko – pa to sproža velike pomisleke in nasprotovanja v zahodnoevropskih državah članicah.”
Ključna bo sposobnost nacionalnega upravljanja
Avbelj opozarja, da bo nova struktura financiranja še povečala pomen učinkovite domače priprave projektov: “To pomeni, da bosta uspešnost črpanja evropskih sredstev in njihov multiplikativni učinek v državah članicah odvisna od sposobnosti upravljanja na nacionalni ravni.”
“Konktretno od tega, kako bo celotni politiki uspelo opredeliti nacionalne prioritete, kako jih bo vlada znala preliti v konkretne strateške in izvedbene načrte, predvsem v sodelovanju z lokalno samoupravo,” je zapisal, “ter od tega, kako proaktivni bodo znali biti drugi sistemski deležniki.”
V zaključku kolumne je Avbelj izpostavil možnosti, ki jih novi VFO odpira za raziskovalne ustanove in podjetja v Sloveniji: “Ker prihodnji VFO napoveduje krepitev podpore za obrambo, konkurenčnost, globalno Evropo, zlasti pa za znanost in raziskave, se ogromno priložnosti ponuja tudi slovenskemu raziskovalnemu in visokošolskemu prostoru v sodelovanju z dinamičnimi podjetji iz gospodarstva.”
A tudi tu je potreben zasuk v miselnosti: “Vse seveda pod predpostavko, da se bomo znali premakniti iz raziskovalnega fevdalizma, zabetoniranega v za nekatere nadvse udoben status quo, ter da bodo tudi podjetja pograbila potencial, ki ga zanje ob podpori z evropskimi sredstvi ponuja z znanjem bogata slovenska družba.”
Kolumna prof. dr. Mateja Avblja z naslovom ‘Bitka za nov večletni finančni okvir EU’ je bila prvotno objavljena 28. julija 2025 na portalu IUS-Info.
Foto: zajem zaslona RTV SLO Odmevi
