Nekdanji srbski minister za promet in zaupnik predsednika Aleksandra Vučića, Tomislav Momirović, je bil skupaj z več visokimi uradniki in direktorji aretiran zaradi suma korupcije v projektu modernizacije železniške proge Novi Sad–Subotica–madžarska meja. Po potrditvi Tožilstva za organizirani kriminal (TOK) naj bi bil srbski državni proračun oškodovan za približno 115 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko naj bi kitajski konzorcij CRIC&CCCC pridobil še dodatnih 18,7 milijona dolarjev nezakonitega dobička.
Po prvih poročilih je bilo aretiranih šest oseb, a se je število v teku dneva povečalo na enajst, vključno z bivšo namestnico ministra Anito Dimoski, nekdanjim v. d. direktorja železniške infrastrukture Nebojšo Šurlanom in nekdanjim direktorjem Zavoda za varstvo spomenikov Sinišo Jokićem.
Med osumljenci je tudi Goran Vesić, dolgoletni Vučićev sodelavec in nekdanji prometni minister, ki se po podatkih iz Beograda trenutno nahaja na zdravljenju v bolnišnici. Preiskavo vodi posebna policijsko-tožilska skupina, ustanovljena za nadzor nad finančnimi tokovi in primeri organiziranega kriminala.
Od kitajskega sporazuma do smrtonosne tragedije
Projekt, ki je bil sklenjen na podlagi medvladnega dogovora med Srbijo in Kitajsko brez javnega razpisa, je od samega začetka sprožal vprašanja glede transparentnosti. Momirović je v času sklenitve pogodbe opravljal funkcijo ministra za infrastrukturo, kasneje pa je kratek čas vodil še resor notranje in zunanje trgovine, preden je novembra 2024 zapustil vlado.
Le štiri mesece po odprtju prenovljene železniške postaje v Novem Sadu, 1. novembra 2024, je prišlo do zrušitve betonske nadstrešnice, v kateri je umrlo 16 ljudi, med njimi tudi otroci, ena oseba pa je bila huje ranjena. Tragedija je sprožila množične študentske proteste proti vladi, ki so jih kasneje podprle tudi nekatere nacionalistične skupine in civilna družba.
Dogodek je zaznamoval pomembno točko preloma v srbski notranji politiki, saj so se zahteve po odgovornosti razširile vse do vrha države.
Obtožbe o politični zaroti in odziv režimskih medijev
Po aretacijah so se v medijih naklonjenih Vučiću hitro pojavile trditve, da gre za usmerjen napad na predsednika Vučića. Nekdanja ministrica Zorana Mihajlović je v pogovoru za TV Informer ocenila, da gre za „najbolj brutalen lov“ na Vučića, ki naj bi ga izvajali „deli institucij, povezani z globoko državo“.
Beograjski časnik Politika je opozoril na tveganje, da se TOK lahko začne dojemati kot politično orodje in celo kot grožnja pravni državi. Po njihovih navedbah naj bi tožilci delovali v soglasju z določenimi evropskimi akterji.
Aleksandar Vučić, ki že več mesecev trdi, da ga skušajo destabilizirati zahodne sile, je za soboto sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost, na kateri bodo razpravljali o nadaljnjih korakih vlade v zvezi z aretacijami in notranjepolitično krizo.
Protesti in preiskave: Srbija na prelomnici
Zaradi nesreče na železniški postaji so bile odprte dve ločeni preiskavi – prva se nanaša na tehnične okoliščine in odgovornost za zrušitev, druga pa na sistemsko korupcijo, za katero obstaja sum, da je omogočila pomanjkljivo in nevarno izvedbo projekta.
Spominske pohode, organizirane ob obletnici tragedije, je v večjih mestih spremljala množična udeležba – med drugim v Beogradu, Novem Sadu in Nišu. Protestniki so zahtevali odgovornost oblasti, revizijo infrastrukturnih pogodb in konec „državne nedotakljivosti“ za visoke uradnike.
Preiskava, ki se zdaj širi tudi na druge dele železniškega projekta proti madžarski meji, je ena največjih v novejši zgodovini Srbije in bi lahko imela dolgoročne posledice za politično stabilnost države – še posebej, če se bo izkazalo, da so bile finančne nepravilnosti neposredno povezane s tragičnimi posledicami.
Foto: Wikimedia/Guelland MSC
