Merz poziva k daljšemu delovniku, starši pa nimajo varstva

Medtem ko nemška vlada in kancler Friedrich Merz poudarjata potrebo po daljšem delovnem času za ohranitev gospodarske konkurenčnosti Nemčije, se številni starši soočajo s povsem drugačno realnostjo. Nezanesljivo in pomanjkljivo varstvo otrok jih vse pogosteje sili v delo s krajšim delovnim časom, kažejo nove raziskave.

Razprava o “ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem”, ki jo del politike predstavlja kot oviro za gospodarsko rast, po mnenju strokovnjakov zgreši bistvo: številni starši ne delajo manj zaradi izbire, temveč zaradi pomanjkanja osnovne infrastrukture.

Študija Inštituta za ekonomske in družbene vede fundacije Hans-Böckler ugotavlja, da zapiranje vrtcev, pomanjkanje vzgojiteljev in skrajšan delovni čas ustanov neposredno vplivajo na zaposlitvene odločitve staršev. Zlasti ženske se pogosto znajdejo pred izbiro, ali sploh lahko sprejmejo zaposlitev s polnim delovnim časom.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 900 družin, je pokazala, da se je 54 odstotkov staršev že soočilo z nenadnim izpadom varstva otrok. Za 30 odstotkov to pomeni skrajšanje delovnega časa, 42 odstotkov pa se mora zanašati na pomoč prijateljev ali sorodnikov – možnosti, ki pogosto niso na voljo priseljencem ali družinam z nižjimi dohodki.

Po podatkih Nemškega mladinskega inštituta več kot polovica staršev v Nemčiji potrebuje zunanjo obliko varstva otrok, a le tretjina jih ima na voljo varstvo, ki pokriva vse ure, potrebne za delo.

Regionalne razlike in zgodovinska dediščina

Razpoložljivost vrtcev se med zveznimi deželami močno razlikuje. V Bremnu skoraj četrtina staršev poroča o težavah z varstvom, v Saški-Anhaltu pa le okoli 5 odstotkov. Razlogi segajo v preteklost: vzhodni del države je že v času nekdanje Nemške demokratične republike razvijal obsežno mrežo varstva otrok, saj so bile ženske sistematično vključevane na trg dela. Ta infrastruktura v veliki meri obstaja še danes.

V zahodnih deželah pa je dolgo prevladoval model, v katerem je bil moški zaposlen, ženska pa je ostajala doma, kar se še vedno odraža v šibkejši ponudbi javnega varstva.

Ženske plačujejo najvišjo ceno

Nezanesljivo varstvo otrok po ugotovitvah študije poglablja tudi neenakost med spoloma. Kar 73 odstotkov moških je navedlo, da so ob zaprtju vrtca za otroke poskrbele njihove partnerice, medtem ko je enako odgovorilo le 39 odstotkov žensk glede svojih partnerjev.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi dodatni predlogi o odpravi osemurnega delovnika še povečali pritisk na ženske, ki že zdaj nosijo večino bremena usklajevanja dela in družine.

Ob tem podatki nemške razvojne banke KfW kažejo, da bi bilo za zagotovitev zanesljivega in kakovostnega varstva otrok na ravni države potrebnih še približno 10,5 milijarde evrov naložb. Odgovornost za financiranje in organizacijo vrtcev pa ostaja predvsem na zveznih deželah in lokalnih skupnostih.

Kljub obljubam o večji podpori družinam in izboljšanju dostopa do varstva otrok večina napovedanih ukrepov po skoraj letu dni vladanja še ni bila uresničena, razkorak med političnimi pozivi k več dela in dejanskimi možnostmi staršev pa se poglablja.