Mikroplastika v oblakih prispeva h globalnemu onesnaževanju zraka.
Majhni plastični delci, ki jih najdemo v oblakih, po novih raziskavah predstavljajo potencialno nevarnost za našo hrano in vodo. Znanstveniki trdijo, da bi mikroplastika, ki jo najdemo v oblakih, lahko poslabšala podnebne spremembe. Raziskovalci so preučevali vodo v oblakih, ki obkrožajo goro Fuji in goro Ōyama, ki sta pomembni gori na Japonskem. Pri analizi so ugotovili, da je v tej vodi prisotnih več polimerov in kavčukov.
Ugotovitve, objavljene v reviji Environmental Chemical Letters, dopolnjujejo vse več dokazov, da je onesnaženje s plastiko prodrlo v skoraj vse ekosisteme na planetu. Delci plastike, veliki manj kot 5 mm, so podobni velikosti sezamovega semena. Odkriti so bili v odročnih predelih sveta. Poleg tega so prisotni tudi v človeškem telesu, zlasti v krvi, pljučih in placenti nosečnic.
Raziskovalci ugotavljajo: “To je prva študija, ki potrjuje prisotnost mikroplastike v zraku v vodi v oblaku, tako v prosti troposferi kot v mejni plasti ozračja.” Razkritje o mikroplastiki v oblakih ni le nenaravno, ampak ima tudi pomembne posledice za naše podnebje.
Raziskovalci so zbirali vodo v oblakih z vrhov dveh japonskih gora na nadmorski višini med 1.300 in 3.776 metri. Vrh gore Fudži je v prosti troposferi, medtem ko je gora Ōyama v mejnem sloju atmosfere; oba sta v najnižjem sloju Zemljinega ozračja. Za ugotavljanje prisotnosti in vrst mikroplastike so uporabili zapletene tehnike slikanja.
V mikroplastiki v zraku so odkrili devet različnih polimerov in vrsto gume. Vzorci vode iz teh oblakov so vsebovali do 14 kosov mikroplastike na liter, ki so bili veliki od 7 do 95 mikrometrov. Za ponazoritev: razpon nekoliko presega povprečno širino človeškega lasa, ki je 80 mikrometrov. Ekipa je ugotovila, da je plastika sprva hidrofobna, po daljši izpostavljenosti ultravijolični svetlobi pa postane hidrofilna (ali privlačna za vodo).
Presenetljivo razkritje raziskovalcev
Prisotnost polimerov v več vzorcih kaže na njihovo potencialno vlogo kot kondenzacijskih jeder za oblačni led in vodo. Kondenzacijska jedra so drobni delci, ki omogočajo kondenzacijo vodne pare v ozračju, zato so bistvenega pomena za nastanek oblakov.
Nedavni dokazi kažejo, da bi mikroplastika na visokih nadmorskih višinah lahko vplivala na nastajanje oblakov, kar bi lahko vplivalo na podnebje. Hiroshi Okochi z univerze Waseda, vodilni raziskovalec, je dejal, da mikroplastika v prosti troposferi prispeva h globalnemu onesnaževanju. Reševanje vprašanja “onesnaževanja zraka s plastiko” je ključnega pomena. Če ga bomo zanemarili, bi lahko povzročilo pomembne in nepopravljive vplive na okolje ter poslabšalo podnebne spremembe in ekološke grožnje.
Kako mikroplastika pride v oblake? K širjenju mikroplastike prispevajo številni viri, vključno z mikrokroglicami iz kozmetike, gnojili in razpadom večjih plastičnih predmetov. Kljub razširjeni uporabi plastike so študije, ki se osredotočajo na mikroplastiko v zraku, še vedno omejene v primerjavi s študijami o onesnaženosti morja in kopnega.
Potencialni viri mikroplastike v zraku so cestni prah, odlagališča odpadkov, obraba pnevmatik in umetna trava. K temu prispeva tudi ocean, saj mikroplastiko odnaša v zrak s procesi, kot sta morsko pršenje in aerosolizacija. To sproža zaskrbljujočo možnost: mikroplastika bi lahko bila sestavni del oblakov, kar bi lahko povzročilo “plastične padavine”, ki onesnažujejo našo hrano in vodo, kot poudarja univerza Waseda.
Študija poudarja tudi vlogo proste troposfere z visoko hitrostjo vetra pri prenosu onesnaževal na dolge razdalje. Opazovanja so pokazala, da se mikroplastika v zraku dejansko prenaša v prosti troposferi, kar prispeva k dilemi globalnega onesnaževanja.
