Miloš Milović z Gen-I, ko ga je vodil Robert Golob sklenil sedem pogodb

ByAna Koren

2. maja, 2023 ,

Miloš Milović z Gen-I, ko ga je vodil Robert Golob sklenil sedem pogodb

Podjetje VPS Svetovanje, katerega solastnik in direktor je Miloš Njegoslav Milović, bivši policijski specialec in varnostnik nekdanjega premierja Janeza Drnovška, je med novembrom 2013 in oktobrom 2017 sklenilo sedem pogodb oziroma aneksov s podjetjem Gen-I, ki ga je v tem času vodil sedanji predsednik vlade Robert Golob.

Navedbe so za N1potrdili v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. 

Spomnimo …

Vprašanja, povezana z Milošem Njegoslavom Milovićem so se odprla v novembra lani, ko je premierja Goloba v parlamentu pričakalo poslansko vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča.

Mahniča je zanimalo, ali je res, da si je premier varovanje uredil drugače, s spremembo uredbe o varovanju, ki je varovanje predsednika vlade s policije prenesla na generalni sekretariat vlade. In ali je res, da je za varovanje premierja Goloba zadolžen prav Milović, ki je, kot je tedaj dejal Mahnič, “zanimivo ime, povezano s številnimi aferami.”

Predsednik vlade je poslancu odgovoril, da gre za sistem varovanja, kakršnega je imel tudi nekdanji premier Drnovšek, da za njegovo varovanje skrbi služba na generalnem sekretariatu vlade, ne Milović, ki tudi ni “zaposlen na kakšni funkciji.”

Tatjana Bobnar

Po tem se je več vprašanj opiralo kot zapiralo. To je bil čas zelo burnega in javnega razhoda predsednika vlade in ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Slednja je na koncu s te funkcije odstopila. Bobnar je danes zaposlena v uradu predsednice Nataše Pirc Musar.

Golob je takrat priznal, da sta se s Tatjano Bobnar med drugim razšla tudi zaradi “varovanja mene in moje družine.” Kaplja čez rob pa da je bila fotografija njegovega mladoletnega otroka, posneta med Golobovo potjo v Bruselj 23. in 24. junija lani, ki se je pojavila v medijih.

“Takrat, in to je bilo konec junija, sem vedel, da nasveti, naj si organiziram stvari drugače, niso iz trte zviti, ampak da so nekaj nujnega,” je tedaj povedal predsednik vade in pojasnil, da so zato 28. junija s spremembo uredbe varovanje predsednika vlade prenesli na generalni sekretariat vlade, kar sta Tatjana Bobnar in tedanji v.d. šefa policije Boštjan Lindav doživela kot nezaupnico delu policije.

Pojasnilo predsednika vlade se pri tem ni povsem ujemalo s pojasnili, ki jih je moral zaradi spora med Golobom in Tatjano Bobnar. Bobnar mu je očitala nedopustno politično vmešavanje v delo policije, Lindav poslati predsedniku vlade. Lindav je trdil, da je bila odločitev o spremembi varovanja sprejeta že bistveno prej. In sicer dan pred imenovanjem Golobove vlade, torej 31. maja lani.

Milović

Takrat je bil Lindav skupaj s Tatjano Bobnar pri Golobu in tam prvič videl tudi Milovića. Že 3. junija so imeli nato predstavniki policijskega centra za zaščito in varovanje prvi sestanek z generalnim sekretariatom vlade zaradi spremembe uredbe, naslednji je bil 9. junija, je trdil tedanji v.d. šefa policije.

Milović je bil ves čas vpleten v proces, kar se je Lindavu zdelo “posebej neodgovorno”. Šlo je namreč za osebo, ki ni zaposlena niti na policiji niti na vladi, je poročal predsedniku vlade tedanji v.d. šefa policije.

Kdo plačuje Milovića?

Potem se je postavilo vprašanje kdo Milovića, ki ga je Golob spoznal v času Drnovškove vlade, ko je bil državni sekretar, plačuje? Predsednik vlade je dejal, da mu je svetoval brezplačno. Enako so trdili tudi nekateri drugi ministri, vsi so iz vrst Svobode, pri katerih je tudi bil in jim varnostno svetoval. Zdravstvenemu ministru Danijel Bešič Loredan je denimo dejal, naj si iz varnostnih razlogov preselil svojo pisarno iz enega v drug prostor znotraj stavbe ministrstva.

Z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom se je Milović sestal v dveh različnih vlogah. Najprej naj bi mu junija lani kot ministru brezplačno svetoval o varnostnih tveganjih. Naslednji mesec pa se je pri njem oglasil še kot svetovalec občine Komenda.

Skupaj s takratnim komendskim županom Stanislavom Poglajenom in takratno direktorico občinske uprave Majdo Ravnikar se je julija lani Milović prišel z Brežanom pogovarjat o zaprtju odlagališča Suhadole. Nekaj mesecev pozneje je ministrstvo sprejelo rešitev za odlagališče, ki so jo prej pristojni neuspešno iskali 13 let. Občina Miloviću za svetovanje ni plačala še nič, sta za N1 potrdila tako Poglajen kot Milović. Slednji je dejal, da “delo še ni končano.” Pojasnilom o sodelovanju z Milovićem in plačilih zanj pa se že tri mesece izogiba tudi novi župan Komende Jurij Kern.

Da Milovića nikoli niso plačali za nič, so zatrdili tudi v stranki Gibanje Svoboda. N1 je po natančnem pregledu posnetkov iz volilnega štaba Svobode razkrili še, da je bil Milović na dan volilne zmage v štabu Svobode v ljubljanski Cvetličarni. Zadrževal se je predvsem na vratih, zato so mnogi menili, da je tam kot varnostnik, a so to v Svobodi zanikali.

Njegovo neformalno svetovanje nekaterim predstavnikom vlade brez pogodbe in brez pooblastil je preverjal inšpektorat za notranje zadeve. Postopek so ustavili, saj da Milović ni ponujal svetovanja na področju zasebnega varovanja, temveč je svetoval državi.

“Ogromno ljudem pomagam in za male stvari nisem nikoli nikomur računal,” je Milović dejal na Vrhovnem sodišču. Tam se zdaj odvija pravna bitka zaradi njegovega domnevnega sodelovanja v fiktivnem poslu med Slovenskimi železnicami in podjetjem NB inženiring.

Andrej Ribič

Vsaj v preteklosti so ga plačevale (tudi) nekatere energetske družbe. Elektro Ljubljana je njegovemu podjetju VPS Svetovanje med aprilom 2011 in oktobrom 2021 plačal 308.000 evrov. V tem času je Elektro Ljubljana vodil Andrej Ribič. Ribič je eden od ustanovnih članov Svobode. Ob razkritju je za N1 dejal, da je šlo za svetovalne storitve. Storitve pa, da predstavljajo poslovno skrivnost ali pa so zaupne narave.

Ko je Ribič iz Elektra Ljubljana odšel, je novi predsednik uprave Marjan Ravnikar pogodbo z Milovićem prekinil. Ravnikar je ocenil, da njegovih storitev ne potrebujejo. V podjetju so pod novim vodstvom pojasnili, da ne vedo natančno, kaj je Milović zanje delal. V mesečnih poročilih naj bi vsakič zapisal, da je njegovo podjetje svetovalo upravi Elektra Ljubljana, kot določa pogodba, in se udeleževalo sestankov.

Iz Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) je Milovićevo podjetje dobilo 122.625 evrov. Pogodbo so sklenili aprila 2011, ko je HSE vodil Matjaž Janežič, ki je, tako kot Milović, iz Kamnika. HSE je z VPS Svetovanjem sodeloval do avgusta 2015.

Pogodbi, ki sta ju z Milovićevim podjetjem sklenila HSE in Elektro Ljubljana, sta po informacijah N1 skorajda identični. Določali naj bi, da je urna postavka 80 evrov brez DDV, da se za vsako od teh podjetij opravi 25 ur mesečno pravne pomoči na področju gospodarskih družb in svetovanja pri varnostnih načrtih ter ukrepih.

Od HSE in Elektra Ljubljana je Milovićevo podjetje skupaj dobilo 440.000 evrov. Koliko denarja je Milović na podlagi sedmih pogodb oziroma aneksov, sklenjenih med novembrom 2013 in oktobrom 2017, ko je bil predsednik uprave Robert Golob, dobil iz Gen-I, zaenkrat še ostaja skrivnost.

Urad informacijske pooblaščenke, preko katerega je N1 Gen-I zaprosili za pisno dokumentacijo o njihovem sodelovanju z Milovićevim podjetjem, je novinarjem zavrnil možnost vpogleda v to dokumentacijo. Vpogled je informacijska pooblaščenka zavrnila argumentom, da Gen-I v tem času ni bilo podjetje s prevladujočim vplivom države. So pa potrdili, da so pogodbe in aneksi bili.

vir Foto: STA