Minister Boštjančič bi del kohezijskih sredstev usmeril v obrambo
Finančni ministri držav Evropske unije so v Bruslju začeli zasedanje, na katerem obravnavajo načine financiranja obrambe in varnosti. Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je ob tej priložnosti izpostavil možnost, da bi del kohezijskih sredstev, sicer namenjenih drugim projektom, preusmerili v krepitev varnostnih kapacitet. Ponedeljkove večerne razprave so bile posvečene splošnim vidikom financiranja obrambe, medtem ko se danes osredotočajo na javnofinančne vidike tega vprašanja.
Boštjančič je ob robu zasedanja poudaril, da varnost presega zgolj obrambne zmogljivosti. “Nobene dileme ni, da moramo povečati naše varnostne kapacitete. Zavestno govorim o varnostnih kapacitetah, ne govorim samo o obrambnih kapacitetah,” je dejal. Po poročanju MMC RTV SLO je minister izpostavil, da lahko k varnosti prispevajo tudi projekti z dvojno rabo – civilno in vojaško –, kot so kibernetska varnost, informacijska varnost in infrastruktura.
Kohezijska sredstva za varnostne projekte?
Ena od idej, ki jo je minister omenil, je preusmeritev dela kohezijskih sredstev v varnostne namene. “Govorimo o izdatkih za povečanje varnostnih kapacitet in znotraj tega verjamemo, da je tudi del kohezijskih sredstev možno usmeriti v to. Konec koncev bi bil lahko celo del sredstev, ki bi bili sicer namenjeni za infrastrukturne projekte znotraj kohezije, namenjen za tovrstne projekte,” je pojasnil Boštjančič. Po poročanju MMC RTV SLO je dodal, da je še prezgodaj govoriti o konkretnih projektih, a bi lahko šlo med drugim za infrastrukturne naložbe.
Predlog o uporabi kohezijskih sredstev za obrambne projekte je del širšega načrta Evropske komisije, predstavljenega prejšnji teden. Načrt predvideva do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropsko varnost in obrambo ter vzpostavitev novega finančnega instrumenta z do 150 milijardami evrov posojil za članice.
Slovenija se zavzema za postopno povečanje izdatkov za obrambo, pri čemer meni, da ni potrebe po spremembi evropskih fiskalnih pravil. “Vsi se strinjamo, da je treba povečati izdatke. Slovenija zagovarja, da mora biti to povečanje postopno. Nemogoče je namreč čez noč ali pa recimo v roku enega leta skočiti z 1,5 na dva ali 2,5 odstotka,” je poudaril Boštjančič. Po poročanju MMC RTV SLO Slovenija podpira uporabo obstoječih odstopnih klavzul v fiskalnih pravilih, kot predlaga komisija, namesto njihovega spreminjanja, kar zagovarjajo nekatere druge države.
Na dnevnem redu finančnih ministrov je še krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, in obravnava predlogov komisije za poenostavitev obstoječih okoljskih pravil.
Portal24; Foto: Daniel Novakovič/STA/Vlada RS Flickr
