Minister Novak: zakon o zapiranju Premogovnika Velenje celovito ureja prehod

Z včerajšnjim sprejetjem zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je Slovenija naredila pomemben korak pri uresničevanju izhoda iz premoga in prestrukturiranju premogovnih regij. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da zakon prvič celovito združuje tehnični in socialni vidik zapiranja ter ustvarja pravni okvir za dolgoročno, nadzorovano opuščanje premogovne dejavnosti.

„Gre za odločen korak v smeri udejanjanja zaveze iz Nacionalne strategije za izstop iz premoga in za prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033. Spremembe, ki so bile doslej obravnavane posamično, so zdaj prvič zajete v enem samem zakonu,“ so navedli na ministrstvu.

Po njihovih pojasnilih zakon povezuje postopno tehnično zapiranje in opuščanje proizvodnje s socialnim vidikom zapiranja rudnika. Na njegovi podlagi bo sprejet 20-letni program zapiranja Premogovnika Velenje za obdobje 2026–2045, ki ga bodo dopolnjevali letni oziroma dvoletni operativni programi.

Zakon omogoča večfazno zapiranje premogovnika, pri čemer se bo zmanjševanje števila zaposlenih izvajalo predvsem z naravnim odlivom. Na ministrstvu izpostavljajo, da tak pristop preprečuje nenadne presežke delovne sile.

„Namesto scenarijev, ki bi pomenili 700 do 900 presežnih delavcev v kratkem času, bo ob sprejetem modelu leta 2034 presežek omejen na približno 248 zaposlenih. To omogoča bistveno blažje in socialno bolj odgovorne razmere v regiji,“ so poudarili.

Za izvajanje zakona je predviden finančni okvir v višini več kot 1,13 milijarde evrov državnih proračunskih sredstev v obdobju 2026–2045. Premogovnik bo moral za koriščenje teh sredstev najprej zagotoviti lastna sredstva iz poslovanja in dezinvestiranja, saj proračun krije le razliko. Ker zakon predstavlja shemo državne pomoči, bo po sprejemu potrebna še priglasitev pri Evropski komisiji, uporaba določb pa je predvidena od 1. julija 2026.

Socialni ukrepi in posebna obravnava delavcev

Na ministrstvu za delo so opozorili na posebnost obdobja, ko bo v rudniku delo še potekalo, hkrati pa bodo že potekala zapiralna dela.

„Specifična situacija zahteva posebno obravnavo presežnih delavcev. Zakon predvideva spodbude za ostajanje v zaposlitvi, možnosti zgodnejšega upokojevanja, višje odpravnine ter zakonske podlage za vključevanje v različne oblike usposabljanja. Cilj je, da zaposleni ostanejo na trgu dela in postopoma preidejo v nove zaposlitve,“ so poudarili.

Zakon omogoča tudi izobraževanja, prekvalifikacije in pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, s čimer se povečuje zaposljivost delavcev na področjih energetike, strojništva, gradbeništva, geotehnike in okoljskih tehnologij.

Tehnično zapiranje in dolgoročni nadzor

V Premogovniku Velenje poudarjajo, da prenehanje proizvodnje ne pomeni takojšnjega konca dejavnosti, saj bo zapiranje trajalo še najmanj 15 let.

„Zakon omogoča, da bomo tehnično in varno zaprli vseh 50 kilometrov rovov ter skupaj z jaški več kot 60 kilometrov podzemnih objektov, s čimer se v prihodnosti preprečijo tveganja na površju. Enako pomemben pa je socialni vidik, saj zakon omogoča mehek prehod z naravnim odlivom kadra in možnostjo predčasnega upokojevanja,“ so izpostavili.

Program postopnega zapiranja predvideva dve glavni fazi: obdobje 2026–2033, ko se bodo zapiralna dela izvajala sočasno s preostalo proizvodnjo, ter obdobje 2034–2045, ko bodo potekala izključno zapiralna dela. Program vključuje tehnično-tehnološke rešitve, kadrovsko-socialni sklop in ekonomsko-finančni okvir.

Podpora sindikatov in zaposlenih

Z vsebino zakona so zadovoljni tudi predstavniki zaposlenih. V sindikatu so poudarili, da so uspeli zagotoviti ključne vsebine s področja socialne varnosti, vključno z varstvom invalidov, višjimi odpravninami ter ureditvijo pravic po prenehanju delovanja družbe.

„Zmanjšala se je zaskrbljenost zaposlenih glede prihodnosti, saj zakon zagotavlja socialno in pravično zaščito po prenehanju odkopavanja premoga in v celotnem obdobju zapiranja, vse do likvidacije družbe,“ so izpostavili predstavniki zaposlenih.

Na ministrstvu poudarjajo, da zakon v povezavi z zakonom o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije ne pomeni le začetka zapiranja rudnika, temveč tudi začetek novega razvojnega poglavja regije, ob hkratnem uresničevanju energetskega in podnebnega prehoda ter zagotavljanju pravične obravnave zaposlenih in dolgoročne razvojne perspektive območja.