Zunanji ministri držav članic Evropske unije so po izrednem video zasedanju poudarili, da nadaljnja eskalacija na Bližnjem vzhodu ne sme ogroziti stabilnosti regije in svetovnega gospodarstva. Ob tem so napovedali ukrepe za zaščito evropskih državljanov, ki so zaradi zaostrovanja razmer obtičali v Iranu in širši regiji.
Srečanje je vodila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas, po približno 3 urah razprave pa so ministri sprejeli skupno izjavo. V njej so zapisali, da „EU in njene države članice sprejemajo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti državljanov EU v regiji, vključno z aktivacijo mehanizma civilne zaščite EU, če je to potrebno“. Ta mehanizem omogoča usklajen odziv držav članic pri krizah in izrednih razmerah.
Ministri so opozorili, da bi širitev konflikta lahko imela „nepredvidljive gospodarske posledice“, zlasti če bi prišlo do motenj v Hormuški ožini, enem ključnih pomorskih koridorjev za svetovni izvoz nafte. Unija je zato pozvala vse strani k zadržanosti in k ohranitvi odprtih plovnih poti.
Letalski promet v regiji je medtem močno prizadet. Po napadih in povračilnih ukrepih so bila na večjih letališčih, med drugim v Dubaju in Abu Dabiju, odpovedana številna letalska povezovanja, kar je dodatno zapletlo vračanje evropskih državljanov.
V skupni izjavi ministri niso podprli prizadevanj za spremembo oblasti v Teheranu. Ob tem so poudarili solidarnost z iranskim prebivalstvom ter zapisali, da podpirajo „njihova temeljna prizadevanja za prihodnost, v kateri bodo njihove splošne človekove pravice in temeljne svoboščine v celoti spoštovane“.
Stališča znotraj Unije niso povsem enotna. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenih omrežjih zapisala, da je „v Iranu nujno potreben verodostojen prehod“, medtem ko je nemški kancler Friedrich Merz izrazil oceno, da številni Iranci občutijo olajšanje ob morebitnem koncu aktualnega režima. Hkrati je priznal pravno dvoumnost ameriških in izraelskih napadov, a dodal, da „nima smisla pridigati zaveznikom“, ko se soočajo z režimom, ki po njegovih besedah ogroža mednarodno varnost.
Na drugi strani sta Španija in Slovenija poudarili pomen diplomacije. Španski zunanji minister José Manuel Albares je zapisal, da „vojne in nasilja ni mogoče normalizirati kot načina reševanja konfliktov“, slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa je opozorila, da „uporaba sile ogroža življenja nedolžnih ljudi in ima resne posledice za mir in varnost“.
Predsednica Evropske komisije je medtem za danes sklicala sestanek Varnostnega kolegija, na katerem bodo obravnavali nadaljnji odziv Unije na hitro razvijajoče se razmere.
