Ministrica Ajanović Hovnik: sindikatom predstavila izhodišča za reformo plač javnega sektorja
Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo je 45 reprezentativnim sindikatom predstavila izhodišča za reformo plač javnega sektorja. Ključni poudarki so bili: omejitev senioritete, prvi razred je na višini minimalne plače, vzpostavitev več stebrov.
Enotnega plačnega sistema iz leta 2008 ni več, obstoječe stanje povzroča nezadovoljstvo in je javnofinančno nevzdržno, predvsem pa odganja mlade strokovnjake, je v predstavitvi izhodišč reforme plačnega sistema v javnem sektorju dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Predstavila je bistvene rešitve
Prva rešitev je popolnoma nova plačna lestvica. Obsegala bo 67 plačnih razredov. Najnižji oziroma prvi razred bo minimalna plača.
Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bo 1 proti 7, kar je manj od razmerja 1 proti 10,5, ki je bilo zastavljeno leta 2008, in je tudi najnižje razmerje v Evropi nasploh, je nadaljevala. Plače se bodo najbolj zvišale v obstoječih najnižjih razredih, ki jih trenutno prejema 25.000 uslužbencev. Plače so varovane, ob prevedbi se plača nikomur ne bo znižala. “Nihče ne bo na slabšem,” je poudarila ministrica. Vztrajala bo pri načelu enako plačilo za enako delo.
Ne spreglejte
Spremenil se bo sistem napredovanj, ki trenutno ne opravlja svoje funkcije oziroma zagotavlja zgolj avtomatizem napredovanj.
Zmanjšala se bo teža senioritete, napredovanja bodo hitrejša zgodaj v karieri in počasnejša pozneje.
Javni sektor je namreč zdaj neprivlačen za mlade strokovnjake, mlajših od 35 let zgolj 1100, povprečna starost je 50 let.
Preverili oziroma prevetrili celoten sistem dodatkov, od dodatka za stalnost naprej, pa do poklicnih zavarovanj. Ni nujno, da bodo zavarovanja odpravljena, je pa treba preveriti njihovo smotrnost, je povedala Ajanović Hovnikova.
Uvedene bodo začasno višje plače za delo na projektu ali vodenje zahtevnejših skupin, dodatek za izjemne dosežke ne glede na delovno dobo, in dodatek za deficitarnost.
Plačna razmerja so bila doslej določena skozi sto orientacijskih delovnih mest, kar očitno ni delovalo, je zatrdila ministrica. Zato bodo po novem vzpostavljeni trije večji stebri, skozi katere se bodo lahko naslavljale specifike.
Naslednji sestanek s sindikati bo 20. februarja, da bodo sindikati imeli dovolj časa za opredeljevanje do izhodišč. Predlog zakona bo predvidoma pripravljen v prvi polovici leta, uvedba je predvidena s 1. januarjem 2024.
Ključni cilj je, da bo država v najširšem pomenu besede postala dober, zaželen zaposlovalec
Ključni cilj je, da bo država v najširšem pomenu besede postala dober, zaželen zaposlovalec, ki bo znal privabiti mlade, je sklenila ministrica. Pomembno je tudi, da bo reforma javnofinančno vzdržna, ker trenutno masa plač v javnem sektorju “bezlja”, je dejala Ministrica in dodala: plače morajo biti stimulativne.
Ministrica je pojasnila, da bodo vzporedno potekala centralna pogajanja, na katerih bodo govorili o vprašanjih, ki zadevajo vse sindikate, ter v ožjih skupinah ločeno glede na dejavnosti oz. plačne stebre. Na teh pogajanjih bodo ob predstavnikih ministrstva za javno upravo sodelovali predvsem predstavniki resorjev, ki so zadolžena za to področje.
Koliko bo vse to stalo?
Ministrica o stroških reforme javno ne želi govoriti, ker gre za pogajanja in ker bo sledila načelu, da dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič. Poudarila je vidik, ki se ji zdi zelo pomemben.
Če bi obstoječo situacijo zamrznili in niti en sindikat ne bi zahteval višjih plač, bi se masa plač javnega sektorja vseeno povečala. Gre torej za nenadzorovano rast plačne mase in to je treba nasloviti, je poudarila. Tudi zato je med predlogi zamrznitev napredovanj in redne delovne uspešnosti, dokler se novi sistem ne začne izvajati v celoti.
Reforma pa bo izvedena na način, da bo najprej nekaj stala, po petih, šestih letih pa bo njen učinek pozitiven, saj ne bo več nenadzorovane rasti mase plač.
Minister za delo Luka Mesec je nedavno omenjal znesek 800 milijonov.
vir Foto: zajem zaslona
Ne spreglejte…
Dvig minimalne plače vplival tudi na dvig urne postavke za študentsko delo
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pred kratkim določilo novo višino minimalne plače, ki bo znašala 878 evrov neto. S tem naj bi ministrstvo poskrbelo predvsem za tiste, ki so najbolj na udaru zaradi visoke inflacije in si težko privoščijo že osnovne življenjske potrebščine.
Z 21. januarjem pa je prišlo do še ene obljubljene spremembe, in sicer se je dvignila minimalna urna postavka za študentsko delo: z dosedanjih 6,17 evra se je zvišala na 6,92 evra bruto oziroma 5,85 evra neto… več tukaj.
