Ministrica Bratušek o prihodnosti smučišča Kanin
Na seji sveta goriške razvojne regije je bila glavna tema prihodnost edinega slovenskega visokogorskega smučišča, Kanin, ki letos ni obratovalo zaradi tehničnih težav s krožno kabinsko žičnico. Ministrica Alenka Bratušek je izpostavila, da javno-zasebno partnerstvo ostaja najbolj primerna rešitev za njegovo obnovo. Po besedah ministrice so se na ministrstvu že oglasili “dva oz. trije” zainteresirani ponudniki, trenutno pa ministrstvo za finance preučuje skladnost njihovih predlogov z zakonom. “Do konca te presoje je o nadaljevanju nemogoče govoriti,” je dodala Bratušek.
“Smučišče Kanin je bistvenega pomena ne le za Bovško, temveč za vso Slovenijo,” je poudarila Bratušek. Ministrica je dodala, da ji je žal, da reševanja težav niso začeli prej, “saj je bil rok uporabe žičniških naprav znan”. Ministrica je potencialne investitorje napotila k Občini Bovec. Slednja ostaja 100-odstotni lastnik smučišča in kot taka edini subjekt, ki lahko sklene javno-zasebno partnerstvo.
Na vprašanje o nadaljnjih korakih, če predlagana partnerstva ne bodo ustrezna, je Bratušek odgovorila: “Iščemo rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da bo Kanin zopet obratoval”. Obnova smučišča bi zahtevala desetine milijonov evrov. “Za vse bi bilo najboljše, če bi se našel resen zaseben partner,” je dejala. Ministrica je pri tem izpostavila pomanjkljivo upravljanje smučišča tako s strani občine kot države.
Bovški župan Valter Mlekuž je potrdil prejem ene konkretne ponudbe za partnerstvo. “Gre za ljudi, ki so že vložili veliko denarja na Bovškem,” je pojasnil Mlekuž. Mlekuž je omenil tudi možnost sodelovanja z poslovnimi partnerji nekdanjega smučarskega zvezdnika Bojana Križaja. Župan verjame, da bo s pomočjo države mogoče znova oživiti smučišče, čeprav konkreten sestanek z Križajem še ni bil izveden.
Potrebna posodobitev smučišča Kanin bi stala 54 milijonov evrov, razkrita cena pred dvema letoma, pri čemer financiranje ne bi bilo izvedeno enkratno, ampak razporejeno čez štiri ali pet let. “Ne gre za to, da bi morali to dati v enem letu, gre za štiri ali pet let, niti ni treba, da bi ga dali sedaj, lahko bi ga založili in bi ga potem država vračala,” je predlagal Mlekuž.
Neuspeh pri sprejetju posebnega zakona
Neuspeh pri sprejetju posebnega zakona za Kanin lani so po mnenju neimenovanega vira povzročile “politične igrice” in nasprotovanje drugih slovenskih žičničarjev. Ministrica Alenka Bratušek pa je poudarila, da bi “zakon o Kaninu lahko sprejeli tudi že v prejšnji vladi, če bi se jim zdelo, da je to prava rešitev.” V širšem kontekstu infrastrukturnih vprašanj na Goriškem je Bratušek izpostavila, da se nekateri projekti zaradi sanacije škode po poplavah zamikajo, a niso odpovedani. Medtem potekajo načrtovanje in projektiranje ter odkupi zemljišč, da bodo projekti pripravljeni na izvedbo, ko bodo sredstva spet na voljo.
Ministrica je tudi opozorila na izvedljivost projektov regijskih kolesarskih povezav, saj so občine v prejšnjem večletnem finančnem obdobju prijavile nekaj neizvedljivih projektov. Na področju železniške infrastrukture so načrti za nadgradnjo bohinjske proge in druge lokalne izboljšave. Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije v železnice, je poudaril prizadevanja za zagotavljanje čezmejnega železniškega prometa med Italijo in Slovenijo ob prihajajoči evropski prestolnici kulture, kljub težavam s homologacijo slovenskih vlakovnih kompozicij na italijanski strani.
Tolminski župan Alen Červ je izpostavil tudi pomembnost obnove bohinjskega predora, ki je ob močnejših deževjih neprevozen, kot ključnega dela prenove železniškega omrežja.
[Vir: STA]; Portal24; Foto:
