Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je danes sestala s predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij, s katerimi je razpravljala o varovalkah za kmetijstvo v okviru trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja. Kot je poudarila, je bilo slovensko stališče do zaščite kmetijstva v pogajanjih ves čas nespremenjeno.
„Vztrajali smo, da kmetijstvo ne sme nositi bremena drugih interesov in da mora biti zaščiteno z jasnimi varovalkami,“ je dejala ministrica in dodala, da je bilo takšno stališče prisotno tudi v prejšnjih vladnih mandatih.
Po navedbah ministrstva je Evropska komisija v sporazum vključila več zaščitnih ukrepov za občutljive kmetijske proizvode. Med njimi so omejene tarifne kvote, ki se uvajajo postopno, ter zaščitni mehanizem za hitro ukrepanje ob morebitnih motnjah na trgu.
Kvota za uvoz govedine iz držav Mercosurja na primer znaša 99.000 ton, kar predstavlja približno 1,6 odstotka letne proizvodnje v EU. Poleg tega sporazum omogoča začasno omejitev ali ustavitev uvoza v primeru tržnih motenj, pri čemer je aktivacija zaščitnih ukrepov možna v roku do 21 dni.
Evropska komisija je ob tem napovedala tudi dodatno finančno varnostno mrežo v višini do 900 milijonov evrov letno, namenjeno stabilizaciji trga in zaščiti dohodkov kmetov ob večjih pretresih.
Strožji nadzor uvoza in pesticidov
Ministrstvo je izpostavilo tudi okrepljen nadzor sanitarnih in fitosanitarnih zahtev pri uvozu hrane v EU, ki vključuje več revizij v tretjih državah ter strožji nadzor na mejnih kontrolnih točkah. V začetku leta 2026 naj bi začela delovati tudi posebna delovna skupina EU za nadzor uvoza.
Ob tem Evropska komisija že izvaja presojo sistema uvoznih toleranc za pesticide, ki so v EU prepovedani zaradi tveganj za zdravje ljudi in okolje. Po navedbah ministrstva je cilj preprečiti, da bi se prepovedane snovi v evropski trg vračale prek uvoženih proizvodov.
Komisija je konec decembra 2025 predstavila tudi zakonodajne spremembe, po katerih bi se za neodobrene pesticide najvišje dovoljene vrednosti ostankov določale na ravni analitske meje zaznave. V začetku januarja 2026 pa je napovedala osnutek uredbe, s katero bi bil prepovedan uvoz živil z ostanki treh pesticidov, ki v EU niso dovoljeni: karbendazima, benomila in tiofanat-metila. Slovenija te ukrepe podpira.
Brez sprememb standardov in majhen gospodarski učinek
Ministrstvo poudarja, da sporazum ne spreminja sanitarnih in fitosanitarnih zahtev EU, zato morajo vsi proizvodi, ne glede na izvor, izpolnjevati enake standarde glede varnosti hrane, zdravja ljudi, živali in varstva okolja.
Slovenija ocenjuje, da so bile njene ključne skrbi, zlasti na področju kmetijstva ter okoljskih in podnebnih zavez, v besedilu sporazuma ustrezno upoštevane. Analiza Centra ekonomske odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani po navedbah ministrstva kaže, da bo skupni gospodarski učinek sporazuma za Slovenijo majhen, vendar pozitiven.
Trajnostne zaveze v sporazumu so pravno zavezujoče in vključujejo spoštovanje Pariškega sporazuma, konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, pravic delavcev in varstva okolja, podprte z mehanizmi spremljanja in izvrševanja. Dodatno zaščito naj bi zagotavljala tudi uredba EU o preprečevanju krčenja gozdov, ki bo veljala za proizvode iz držav Mercosurja.
Ministrica je ob koncu poudarila, da bo vlada izvajanje sporazuma pozorno spremljala. „Zavedamo se skrbi kmetov in jih jemljemo resno. Ob morebitnih tveganjih za slovensko kmetijstvo bomo zahtevali ukrepanje in uporabili razpoložljive zaščitne mehanizme,“ je dejala.
Na srečanju so se dogovorili, da bo ministrstvo kmetijskim organizacijam posredovalo dodatne informacije o zaščitnih mehanizmih, ministrica pa jih bo tudi v prihodnje obveščala o poteku izvajanja sporazuma.
