Na današnji seji Odbora za pravosodje je bilo v ospredju letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in Ocena stanja za leto 2024. Razprava je osvetlila ključne izzive ter poudarila pomen sistemskega pristopa k preprečevanju korupcije v Sloveniji.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob predstavitvi izpostavila, da je učinkovit boj proti korupciji mogoč le ob širši podpori celotne družbe in ob okrepitvi institucionalnih okvirov.
Na ministrstvu so ob tem spomnili, da je pravosodno ministrstvo pristojno za pripravo zakonodajnih podlag, tako na področju integritete kot tudi kazenske zakonodaje, ki vključuje pregon korupcijskih kaznivih dejanj. Lani je pričel veljati novi Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je Komisiji za preprečevanje korupcije razširil pristojnosti.
Letos pa je bila sprejeta nova Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji ter objavljen Akcijski načrt za naslednjih pet let, s konkretnimi ukrepi na posameznih področjih.
Ministrica Katič je v razpravi poudarila vlogo sodstva pri vzpostavljanju višjih standardov integritete in transparentnosti. Po njenem mnenju bo načrtovana prenova sodniške zakonodaje ključna za izboljšanje učinkovitosti sodnega sistema. Med osrednjimi cilji so bolj pregledno delovanje, večja odgovornost predsednikov sodišč ter boljše spoštovanje časovnih standardov pri reševanju zadev.
»Prenovljena sodniška zakonodaja, katere glavni cilj je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema, poleg uvedbe enovitega sodnika, dajala tudi večjo odgovornost predsednikom sodišč glede uresničevanja reševanja zadev v okviru časovnih standardov,« je ob tem poudarila Katič.
Čeprav je Slovenija po podatkih Transparency International Slovenija v letu 2024 napredovala na Indeksu zaznave korupcije in se ponovno uvrstila na raven iz obdobja 2018–2020, so razlike v primerjavi z državami z bolj učinkovitim pregonom še vedno izrazite.
Ministrica je v svojem nastopu ponovno opozorila na osrednjo vlogo Komisije za preprečevanje korupcije pri nadzoru delovanja funkcionarjev in javnih uslužbencev. »Učinkovit boj proti korupciji je mogoč le, v kolikor vsi kot družba zavzamemo ničelno toleranco do korupcije in da imamo delujoče neodvisne institucije z učinkovitim sistemom. In KPK ima pri tem ključno vlogo,« je dejala.
Poudarila je tudi vpliv presoje KPK na javno zaupanje: »KPK ima pomembno vlogo pri oceni, ali je konkretno dejanje funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki je pogosto izpostavljeno tudi v javnosti, integritetno ali pa koruptivno. Hitra in utemeljena presoja KPK pomembno vpliva na oblikovanje standardov, pa tudi na zaupanje javnosti v delovanje državnih organov.«
Po besedah ministrice nova zakonodaja in sprejeti strateški dokumenti predstavljajo pomemben temelj za nadaljnjo krepitev transparentnosti, odgovornosti in celovitega pristopa k preprečevanju korupcije.
Foto: Klara Gojič DZ
